28 % mladostnikov poroča o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden, pri 9 % mladostnikov pa je izražena velika verjetnost za prisotnost klinično pomembnih duševnih težav, pove poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v Sloveniji. Čeprav celostne slike nimamo, saj mladi velikokrat ne povedo o svojih stiskah, teh ne opazimo ali nočemo opaziti tudi odrasli, če pa jih, je vprašljiva tudi dostopnost do strokovne pomoči, so zaskrbljujoči tudi nekateri drugi podatki. V obdobju od leta 2008 do leta 2015 se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov v javni zdravstveni mreži zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni ravni za 26 %, na sekundarni pa za 70 %. Več pa Špela Šebenik.

Mladi zdravnike obiskujejo zaradi reakcij na hud stres, prilagoditvenih in anksioznih motenj, depresije in motenj hranjenja

28 % mladostnikov poroča o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden, pri 9 % mladostnikov pa je izražena velika verjetnost za prisotnost klinično pomembnih duševnih težav, pove poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v Sloveniji. Čeprav celostne slike nimamo, saj mladi velikokrat ne povedo o svojih stiskah, teh ne opazimo ali nočemo opaziti tudi odrasli, če pa jih, je vprašljiva tudi dostopnost do strokovne pomoči, so zaskrbljujoči tudi nekateri drugi podatki. V obdobju od leta 2008 do leta 2015 se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov v javni zdravstveni mreži zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni ravni za 26 %, na sekundarni pa za 70 %.

Povečanje je visoko, skupni delež med vsemi obiski zdravnika, pa vseeno nizek: na primarni ravni je manj kot odstotek, na sekundarni ravni nekaj več kot 2 %. A to nas ne sme zavesti, strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da je duševnih stisk med najmlajšimi generacijami prebivalstva zmeraj več, da se pojavljajo pri zmeraj mlajših otrocih, da mnogi, kljub težavam, ne morejo priti do strokovne pomoči, in da mnogi odrasli težav mladih sploh ne zaznajo ali pa nanje ne znajo pravilno odreagirati.

Skrb zbujajoč je tudi podatek, da se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, povečala za 48 %, največ med mladostniki od 15. do 19. leta starosti – kar za 73 %. Med temi zdravili je najbolj naraslo predpisovanje antidepresivov in psihostimulansov, mladi pa zdravnike obiskujejo zaradi reakcij na hud stres in prilagoditvenih motenj, drugih anksioznih motenj, depresivnih epizod in motenj hranjenja. Zmeraj pogosteje pa imajo težave tudi mlajši otroci. Socialna pedagoginja in svetovalka Melita Kuhar:

»To, kako se najstniki vedejo in kaj se v njih dogaja, je praviloma odraz družinske dinamike, odnosov v družini in tudi odnosov zunaj družine, torej v šoli: medvrstniškega nasilja, izsiljevanja. O tem ne govorijo radi in se dostikrat ne zaupajo staršem, četudi so doma odnosi urejeni.«

Špela Šebenik