Na samem vrhu seznama prednostnih nalog prihodnje Evropske komisije stoji okoljska politika. Unija ne skriva ambicije, da bi v prihodnjih treh desetletjih postala prva podnebno nevtralna celina, za dosego tega cilja pa bodo potrebne bistvene spremembe. Nova komisija se bo projekta lotila z novim evropskim zelenim dogovorom, ki bo pokazal, v kolikšni meri bodo vsi ostali politični projekti podrejeni zahtevam strožjih okoljskih standardov. Luka Robida se je o prihodnosti evropske podnebne politike na kratko pogovoril z dr. Danijelom Crnčecem s Katedre za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Pogovor z dr. Danijelom Crnčecem
Na samem vrhu seznama prednostnih nalog prihodnje Evropske komisije stoji okoljska politika. Unija ne skriva ambicije, da bi v prihodnjih treh desetletjih postala prva podnebno nevtralna celina, za dosego tega cilja pa bodo potrebne bistvene spremembe. Nova komisija se bo projekta lotila z novim evropskim zelenim dogovorom, ki bo pokazal, v kolikšni meri bodo vsi ostali politični projekti podrejeni zahtevam strožjih okoljskih standardov.
Evropska unija sama ne more biti uspešna, če bo ukrepala sama, če se okoljskih izzivov ne bo naslavljalo globalno. Unija proizvede slabo desetino globalnih emisij in nova Evropska komisija stoji pred nalogo, da k zniževanju emisij pritegne največje svetovne onesnaževalce. Unija je lahko dober zgled ostalim, poudarja dr. Danijel Crnčec s Katedre za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede.
»Evropska unija bo laboratorij. S tem ko se bomo zavezali k ogljični nevtralnosti do leta 2050, bomo morali celovito spremeniti naše gospodarstvo, spremeniti naš način življenja in predvsem, kako ravnati z energijo.«