Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Šuklje, Fran Zwitter
Politik in zgodovinar FRAN ŠUKLJE se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Ljubljani. Med študijem na Dunaju je bil soustanovitelj društev Sava, Jug in Slovenija. Po diplomi je služboval v Gorici, Novem mestu, Ljubljani ter na akademski gimnaziji na Dunaju. Tam je bil v letih od 1894 do 1901 dvorni svetnik in centralni ravnatelj zalog šolskih knjig. Bil je med vodilnimi slovenskimi politiki v državnem zboru in v deželnem zboru na Kranjskem. Leta 1908 je postal kranjski deželni glavar. V teh letih je gradil ceste, mostove, pospeševal kmetijstvo ter deželi priskrbel velika melioracijska dela. Fran Šuklje je objavil več zgodovinskih razprav, posebno kulturno-politično vrednost pa imata njegovi knjigi spominov.
—–
»Ljubljansko dramatično društvo« je bilo ustanovljeno novembra leta 1866, na današnji dan leta 1867 pa je v čitalniški dvorani pripravilo prvo predstavo. Člani društva so uprizorili igro češkega dramatika Klipcere »Na mostu«. Novo društvo je tako nadaljevalo tradicijo dotedanjih prizadevanj za uveljavljanje slovenske besede na gledališkem odru in želelo dvigniti slovensko igranje in glasbenodramatsko poustvarjanje na višjo raven kot je bila v obdobju čitalnic.
—–
Zgodovinar FRAN ZWITTER se je rodil na današnji dan leta 1905 v Beli Cerkvi. Doktoriral je v Ljubljani leta 1929 in se nato izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo,
Vanj je vpeljal sociološko-statistično metodo, hkrati pa se je usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka, jugoslovanske in slovenske ter zgodovine habsburške monarhije. Ob izbruhu druge svetovne vojne je postal predsednik komisije za mejna vprašanja pri izvršilnem odboru Osvobodilne fronte, po konfinaciji v Apricu v Italiji pa je leta 1944 prevzel vodenje znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta na Rogu.
Po vojni je bil redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti v Ljubljani, v letih od 1952 do 54 rektor ljubljanske univerze, leta 1958 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prejel pa je tudi častni doktorat univerze v Ljubljani. V svojih knjigah in študijah je Fran Zwitter vztrajno opozarjal na socialne korenine zgodovinskih tokov ter pokazal izjemen občutek za analizo in sintezo. Z angažiranim odnosom do sodobnosti in prepričanjem, da ni prihodnosti brez poznavanja zgodovine, je vplival na generacije slovenskih zgodovinarjev.
—–
Manj znano je, da Ljubljana ni bila edino slovensko mesto s trolejbusnim prometom. Okroglega pol stoletja prej je namreč v Piranu začel voziti trolejbus, nekaj let pozneje pa ga je zamenjal tramvaj. Ker je nova ozkotirna železniška proga med Trstom in Porečem obšla Piran, so se občinski možje odločili za “breztirnični tramvaj”, kot so sprva imenovali trolejbus. Kupili so tri vozila, v vsakem pa se je lahko peljalo petindvajset potnikov.
Na današnji dan pred 110-imi leti je bila trolejbusna proga izročena javnemu prometu. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice in naprej v Portorož ter do obalne železnice. Ta trolejbusna proga je bila prvi takšen poskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu; prvi trolejbusi so sicer začeli voziti že leta 1901 v Dresdnu v Nemčiji. Trolejbusna povezava med Piranom in Lucijo je delovala dve leti, leta 1912 pa so to nalogo prevzeli tramvaji.
