Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Pavel Oberstein, Simon Jenko, Jožko Lukeš
PAVEL OBERSTAIN, tudi Oberstainer ali Stainer, je študiral na Dunaju, v Bologni in Ferrari ter leta 1512 promoviral iz prava in filozofije. Najprej je bil svetovalec in tajnik cesarja Maksimilijana I., nato pa diplomat. Za zasluge v cesarski službi je dobil plemiški naslov in več posestev, postal dunajski prošt in s tem po položaju kancler univerze. Na tej je nastopal proti idejam protireformacije.
Z datumom 27. oktober 1513 je datiran literarno zasnovan panegirik (slavilni spis), ki ga je napisal v čast cesarja Maksimilijána I. V njem omenja, da je »slovanščina« tako razširjen jezik, da se z njim ne more meriti noben drug, in dodaja, da je takega mnenja tudi cesar, ki da mu je naročil, naj napiše slovar »slovanskega« jezika. Humanist in diplomat Pavel Oberstain se je rodil okoli leta 1480 v Radovljici.
—–
Na današnji dan leta 1835 se je v Podreči na Sorškem polju rodil pesnik in pripovednik SIMON JENKO. Kot gimnazijec je postal član krožka narodnozavednih in literarno nadarjenih srednješolcev, ki so izdajali tudi leposlovni rokopisni list “Vaje”; postal je njegov vodilni pesnik. Na začetek in poznejši razvoj Jenkove poezije so med drugim vplivali njegova ljubezenska doživetja ter dela uglednih pesnikov tedanje dobe, med njimi tudi Prešerna. Za razvoj njegove nacionalne poezije so bili še zlasti pomembni politično dogajanje v 50-ih letih 19. stoletja ter njegove življenjske, socialne in moralne stiske iz dunajskih let. Simon Jenko je v pesmih poleg osebnega izkustva izražal tudi narodne in socialnopolitične težnje ter prevladujočo filozofsko misel dobe, v kateri je živel.
—–
Predhodnik Slovenskega zdravniškega društva je bilo Zdravniško bralno društvo. Pobudnika za ustanovitev sta bila ugledni zdravnik in učitelj na babiški šoli doktor Alojz Valenta plemeniti Marchthurn in sekundarij kirurškega oddelka ljubljanske deželne bolnišnice doktor Franc Fux. Član društva je lahko postal vsak zdravnik ali ranocelnik, ki je stanoval v Ljubljani. Sicer pa naj bi društvo združilo vse zdravnike na Kranjskem – izmenjavali naj bi izkušnje, prirejali strokovna predavanja, opozarjali na higienske razmere ter sodelovali pri zidavi zdravstvenih in socialnih ustanov. Ustanovna seja Zdravniškega bralnega društva je potekala na današnji dan leta 1861 v Ljubljani.
—–
Gledališki igralec, radijski režiser in dramatik JOŽKO LUKEŠ je po gimnaziji in dramskem šolanju začel nastopati v mariborski Drami. Leta 1946 je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trstu in kot eden najuglednejših ustvarjalcev igral tam 38 let, cenjen pa je bil tudi kot odličen recitator. Razvil se je predvsem v oblikovalca psihološko zapletenih človeških usod, pri tem pa ga je vedno odlikoval čut za realistično upodabljanje. Napisal je tudi številne radijske igre za odrasle in otroke. Izvedli so jih – marsikatero tudi pod njegovim režijskim vodstvom – na tržaškem, koprskem in ljubljanskem radiu. Za svoje vloge je prejel več nagrad in odličij, med njimi dve Sterijevi nagradi v Novem Sadu in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Trstu.
