Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rudolf Golouh, Vladoša Simčič
Kralj Matjaž je pravljična oseba slovenskih pripovednih pesmi in pripovedk. V 19. stoletju so ga prevzeli v umetno književnost kot mitični simbol z nacionalnim in socialnim nabojem. Podobne zgodbe so znane tudi v drugih slovstvih srednje Evrope. Podlaga zanje je vsaj delno zgodovinska oseba, ogrsko-hrvaški kralj Matias Korvin, ki je živel od leta 1440 do 1490. Besedila o kralju Matjažu so se začela pojavljati že v 16. stoletju, torej kmalu po Korvinovi smrti. Pogosto je v že znanih besedilih nadomestil starejše pripovedne like. Njegove podobe v pesmih pa so precej drugačne od tistih v pripovedkah; v baladah in romancah prevladujejo ljubezenski, pustolovski, legendarni in mitični motivi.
V slovensko pisano slovstvo je kralj Matjaž prišel že z bukovniki, ljudskimi pesniki-pevci, ki so svoja ali tuja besedila tudi zapisovali. V umetno književnost je njegov lik segel prek objav in priredb ljudskih pesmi in pripovedk od Valentina Vodnika naprej. V obdobju moderne pa se je Kralj Matjaž spremenil v mitični simbol narodne odrešitve in delno tudi socialnega protesta.
—–
Letak, ki je bil natisnjen v Ljubljani na današnji dan leta 1751, je pozival deželnoknežjo oblast, naj resno posvari vse novinarje, katerih navedbe v časopisih so neresnične ali količkaj sumljive, da se takšnega pisanja vzdrže. V nasprotnem primeru bodo spoznani za krive in najstrožje kaznovani – z batinami (udarci s palico) in izgonom. Da bi ujeli takšne zlobne prestopnike, so ponujali ovaduhom, poleg njihove anonimnosti, tudi nagrado – sto zlatnikov.
—–
Pisatelj, novinar in politik RUDOLF GOLOUH se je rodil na današnji dan leta 1887 v Kopru. V letih od 1905 do 1908 je v Trstu izdajal anarhistična glasila v italijanščini, pozneje pa stopil v Jugoslovansko socialdemokratsko stranko in se pridružil njeni skupini Socialistična omladina. Po preselitvi v Ljubljano je bil leta 1920 med ustanovitelji komunistične stranke v Sloveniji, po vrnitvi k socialnim demokratom pa je bil izvoljen v ustavodajno skupščino.
Do leta 1941 je deloval tudi v Mariboru, in sicer kot novinar in prvi urednik »Delavske politike«, dve leti pozneje pa so ga nemške oblasti aretirale in poslale v Dachau. Kot literat je Rudolf Golouh napisal nekaj gledaliških del; njegova drama »Kriza« iz leta 1927 je znana po prvih množičnih prizorih v slovenskem gledališču.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Trstu rodila gledališka igralka VLADOŠA SIMČIČ. Po končani meščanski šoli se je zaposlila v Mariboru kot uradnica in hkrati nastopala na Ljudskem odru. Leta 1935 je postala članica Narodnega gledališča, po uspešnem gostovanju tega gledališča v Ljubljani pa je dobila angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bila članica Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju. Takoj po osvoboditvi je nastopala v Trstu, leta 1946 pa se je vrnila v Ljubljano in igrala v Drami ter pozneje v Mestnem gledališču ljubljanskem. Bila je igralka s posebnim posluhom za občutljive, krhke, skoraj dekliške odrske podobe in jih je še v zrelih letih laže oblikovala kot svojim letom primerne. Leta 1981 je prejela Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju gledališke igre.
