Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Pogačnik, Jože Žužek, Kobariški muzej

FRANC  POGAČNIK je bil eden naših najboljših lirskih tenoristov svojega časa. V letih študija je veliko nastopal za slovenska društva na Dunaju in si že v tistem času nadel umetniški priimek Naval. Po končanem konservatoriju je bil leta 1888 najprej angažiran v Frankurtu ob Maini, pozneje pa v berlinski ter dunajski Dvorni operi; to je zaradi spora z direktorjem Gustavom Mahlerjem kmalu zapustil. Potem je nastopal v večjih evropskih in ameriških mestih; med drugim je pel tudi v sloviti Metropolitanski operi v New Yorku.

V domovini ni nastopal, razen leta 1894 na nekem dobrodelnem koncertu na Bledu. Pevsko kariero je končal v Berlinu, nato pa je bil profesor na dunajskem konservatoriju. Rodil se je na današnji dan leta 1865 v Ljubljani.

—–

Založnik  in bibliotekar  JOŽE  ŽUŽEK  je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, nato pa prekinil šolanje in se izučil za knjigotržca. Delal je v Novi založbi in Jugoslovanski knjigarni ter nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne ustanovil svojo knjigarno – delovala je do leta 1948 – in založbo Klas; ta je delovala do konca druge svetovne vojne. V njej je izdajal izvirna slovenska leposlovna, znanstvena in mladinska dela. Nato je bil zaposlen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani; tam je organiziral in vodil oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva.

Pri tem je teoretično opredelil in uveljavljal strokovne postopke, med drugim za izbiro in nakup tuje znanstvene literature, za mednarodno knjižnično izmenjavo ter za ocenjevanje oziroma pridobivanje starejših tiskov, literarnih in znanstvenih rokopisnih dokumentov ter zapuščin. Za svoje strokovno delo je prejel Čopovo diplomo. Jože Žužek se je rodil na današnji dan leta 1911 na Stŕmcu pri Velikih Laščah.

—–

Vas Libeliče na Libeliškem polju na desnem bregu Drave je bila po plebiscitu leta 1920 skupaj s celotno cono A priključena takratni Avstriji, čeprav je večina vaščanov glasovala za priključitev h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se temu uprli in se obrnili po pomoč in zaščito na slovensko vlado v Ljubljani. Sprožen je bil mednarodni pravni postopek. Še enkrat so pregledali plebiscitne izide in oktobra leta 1922 so morali Avstrijci Libeliče vrniti Slovencem oziroma Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

—–

Eden novejših slovenskih muzejev, Kobariški muzej, je posvečen dogajanju med prvo svetovno vojno. Zbirka je postavljena v prostorih Mašerovega kmečkega dvorca, zgrajenega v začetku 18. stoletja. Še posebno natančno predstavlja končne operacije na soški fronti, v  največjem spopadu v gorskem svetu v vsej zgodovini – namreč dvanajsto soško bitko, ki je trajala od 24. oktobra do 9. novembra leta 1917.  Dogajanje v tistih dneh so pozneje imenovali “čudež v Kobaridu”. Italija in Avstro-Ogrska sta takrat zbrali več kot 600.000 vojakov, ki so v nekaj dneh obrnili kar celo stran zgodovine človeštva.

Zbirka v Kobariškem muzeju je bila zaradi legendarnih zgodovinskih okoliščin, svoje vsebine in zanimive postavitve izjemno odmevna v Sloveniji in tujini, mednarodno vrednost pa ji dajeta tudi najvišja slovenska nagrada – Valvazorjeva nagrada za leto 1992 –  in najvišja evropska nagrada, nagrada Sveta Evrope – »Evropski muzej za leto 1993«. Kobariški muzej so odprli na današnji dan leta 1990.

Pavle Jakopič