Na današnji dan

17. oktober

Janez Svetokriški, Svetoslav Peruzzi, Jože Udovič

DSC00231
foto: Jure K. Čokl / RadioPrvi

Leta 1570 so kranjski deželni stanovi privolili v povišanje letnega prispevka dežele za utrjevanje Vojne krajine. V zameno za to jim je deželni knez dovolil pobirati carino za stvari, ki so jih tovorili iz dežele. Za kmete, ki so veliko trgovali z vinom, pa je pomenil najhujše breme na novo uvedeni “vinski davek”.  Ta je sprožil uporniško gibanje na Dolenjskem, na Krasu in v Pázinski grofiji. Stanovi so želeli kmete vsekakor prepričati, da je ta davek potreben, zato so odločbo o njem prevedli v slovenščino in jo ukazali brati na javnih krajih. Razglas o vinskem davku, ki je bil izdan na današnji dan leta 1570, je  prva uradna listina  v slovenščini.

—–

Pisatelja JANEZA SVETOKRIŠKEGA, s pravim imenom Tobia Lionelli, štejemo za začetnika slovenske govorniške proze. Leta 1664 je vstopil v kapucinski red in kmalu postal gvardijan. Leta 1695 se je odpovedal predstojništvu in do smrti živel kot menih v Gorici. Hitro je zaslovel kot govornik. Ko je spoznal pomen tiskane besede v domačem jeziku, je začel zapisovati svoje pridige in jih ob pomoči mecenov izdal v petih knjigah z naslovom “Sacrum promptuarium” – Sveti priročnik.

V njem je na skoraj 3000 straneh natisnil 233 pridig, razdelil pa jih je na svetniške, nedeljske in priložnostne. V njegovi prozi se pojavlja tako imenovana anekdotična novelistika. Za poznejše literarno ustvarjanje je bila tematika njegove retorike zanimiva in privlačna, tako da ga zaradi literarne spretnosti uvrščamo med utemeljitelje slovenskega proznega ustvarjanja. Janez Svetokriški se je rodil leta 1647 v Vipavskem Križu, umrl pa je na današnji dan leta 1714.

—–

SVETOSLAV  PERUZZI  je prvo kiparsko izobrazbo dobil na obrtni strokovni šoli v Ljubljani, nato pa je študiral na šoli za umetno obrt na Dunaju. Leta 1906 se je vrnil v Ljubljano, a se je kmalu preselil v Split in postal profesor modeliranja na obrtni šoli. Kiparil je v mavcu, bronu in kamnu. Bil je odličen portretist s poudarjenim označevanjem; zgledoval se je pri antični umetnosti, vendar je ohranil izviren osebni izraz.

Prvi uspeh je doživel leta 1903, ko je bil nagrajen njegov osnutek za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani; odkrili so ga leta 1908 v sodnijskem parku, po koncu prve svetovne vojne pa so cesarjevo glavo nadomestili z doprsnim kipom Frana Miklošiča. Poleg nekaterih javnih spomenikov je Svetoslav  Peruzzi  ustvaril  vrsto  odličnih portretov, med njimi

Frana Levstika, Primoža Trubarja in Ivana Cankarja. Kipar Peruzzi se je rodil na današnji dan leta 1881 v kraju Lipe na Ljubljanskem barju.

—–

Pesnik in prevajalec  JOŽE  UDOVIČ  je na ljubljanski filozofski fakulteti leta 1940 diplomiral iz slavistike. Ob začetku druge svetovne vojne se je s krščanskimi socialisti vključil v odporniško gibanje, naslednje leto pa je bil aretiran in interniran v Gonars. Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom, po vojni pa nekaj let delal v knjižnici in arhivu Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Nato se je kot svobodni kulturni delavec posvetil prevajanju poezije, proze in dramatike. S svojim pesniškim ustvarjanjem se je Jože Udovič izrazito približeval nadrealizmu ter prinašal oblikovne in vsebinske novosti. Za svoje ustvarjanje je prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado ter nagrado mesta Ljubljane. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Cerknici.