Možgani na dlani

ALS 2. del »Ne veš, dokler se ti ne zgodi«

Zgodba Dabiza Riaña v štirih delih. Tokrat se sprašujemo - kako ALS izgleda pod mikroskopom?

nerves-2926087_1920
foto: Geralt

V novembrskih epizodah spoznavamo zgodbo Dabiza Riaña in bolezni ALS.

Raziskovalec sem. Zdaj skoraj v celoti upokojen. Ukvarjal sem se z aplikacijo satelitskih slik za okolje. Zdaj se seveda posvečam temu projektu (7 lagos 7 vidas op.a.). Eden od ciljev je, da pomagamo ljudem razmišljati o tem, kako dojemajo invalidne osebe in kako lahko, ne bom rekel spremenimo družbo, ampak napredujemo, da bo bolj vključujoča in raznolika in da bomo razmišljali o tem da smo si različni, a hkrati tudi enaki.

Tokrat jo bomo dobesedno vzeli pod drobnogled. Ali bolje pod mikroskop. S pomočjo prof. dr. Borisa Roglja (IJS), molekularnega biologa, ki skupaj z mednarodnim konzorcijem raziskovalcev dodaja pomembne koščke v mozaik poznavanja mehanizmov te bolezni.

Kako ALS izgleda pod mikroskopom? Prof. Rogelj pravi, da je odvisno od tipa poskusa.

Če gledamo tkiva pacientov, ki so umrli za ALS, v njihovi hrbtenjači pri večini vidimo pomanjkanje motoričnih nevronov, ki upravljajo z gibanjem mišic. Pri tistih motoričnih nevronih, ki so še v hrbtenjači, pa najdemo tako imenovane ‘agregate’,to so proteini, ki so na neprimernem mestu znotraj celic. Pri ALS je to protein TDP43, ki  se kopiči v citoplazmi, izven jedra.