Ustavno sodišče je razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je državnemu zboru omogočal, da ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Odločitev ustavnih sodnikov je bila skoraj soglasna, proti je bil le ustavni sodnik Klemen Jaklič. Pri varuhu človekovih pravic, kjer so pred več kot dvema letoma vložili zahtevo za oceno ustavnosti, odločitev pozdravljajo.
Pravice do azila se tudi ob povečanem migracijskem pritisku ne sme omejiti
Ustavno sodišče je razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je državnemu zboru omogočal, da ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Odločitev ustavnih sodnikov je bila skoraj soglasna, proti je bil le ustavni sodnik Klemen Jaklič. Pri varuhu človekovih pravic, kjer so pred več kot dvema letoma vložili zahtevo za oceno ustavnosti, odločitev pozdravljajo.
Z razveljavitvijo spornih določb so zadovoljni tudi v nevladnih organizacijah. Katarina Bervar Sternad – Pravno-informacijski center:
“Ves čas pred sprejemom teh dveh dodatkov k 10. členu smo opozarjali, da ta vsebina ni skladna ne slovensko zakonodajo kot tudi ne s konvencijami oziroma mednarodnimi dokumenti, po katerih je Slovenija dolžna zagotavljati možnost zaprositve za azil in takšne prošnje obravnavati. In seveda tudi v izrednih razmerah je potrebno tehtati sorazmernost ukrepov, kar kaže odločitev ustavnega sodišča, pa je, da seveda povečan migracijski pritok niso izredne razmere v državi.”
Strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne ugotavlja, da je z vidika mednarodnega prava odrekanje pravice do azila sicer res lahko sporno:
“Ampak na drugi strani imamo prav tako človekove pravice slovenskih državljanov, in sicer pravico do varnosti. In v primerih, kakršne je opisoval ta člen, je šlo enostavno za ta problem, torej komu odvzeti človekove pravice. In ustavno sodišče se je odločilo, kakor se je odločilo.”
Ustavno sodišče je – kot rečeno – odločbo sprejelo s prepričljivo večino – z osmimi glasovi ZA in enim proti. Proti je glasoval sodnik Klemen Jaklič, ki je v odklonilnem ločenem mnenju med drugim opozoril na – kot je zapisal – nedopustne pritiske, ki naj bi jih bil deležen zaradi svojega odstopajočega stališča v tem primeru, ter pritiske, da bi svoje ločeno mnenje spremenil.
