Intelekta

Človek ni gospodar v lastni hiši

Sigmunda Freuda ne moremo reducirati zgolj na raven psihologa, ki je bil obseden s človeško seksualnostjo

sigmund-freud1
foto: janeb13/ pixabay

Še pred petsto leti so ljudje na zahodu verjeli, da živijo v središču vesolja, potem pa je Kopernik pokazal, da je Zemlja le majhen planet, ki kroži okoli sonca. Našemu samoljubju je bil tako zadan močan udarec. Še pred dvesto leti so ljudje verjeli, da je človek najpopolnejše bitje, kar jih je ustvaril bog, potem pa je Darwin pokazal, da je naša vrsta plod dolgega in naključnega evolucijskega procesa. To je bil drugi udarec človeški samozaverovanosti. Tretji pa se je zgodil pred dobrim stoletjem, ko je svojo teorijo psihoanalize začel razvijati avstrijski mislec Sigmund Freud. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je s svojo teorijo o nezavednem in o seksualnem gonu pretresel družbo in se za vedno vpisal v kolektivni spomin človeštva. Tudi najbolj goreči kritiki priznavajo, da je s tem upravičil naziv očeta psihoanalize.

Psihoanaliza je odpor in Freud je orožje v spopadu z dogmatizmom, totalitarizmom in fašizmom. – Eva Bahovec

Če parafraziram, lahko rečem, da v Sloveniji že z materinim mlekom spijemo nekaj psihoanalize. – Karmen Šterk

Freud je bil bolj raziskovalec kot terapevt. Tragična je njegova izjava, da je za vsako svoje odkritje žrtvoval enega pacienta. – Matjaž Lunaček

Odnos med psihoanalitikom in klientom je ključen za uspeh ali neuspeh terapije. – Miran Možina

Sigmund Freud se je rodil 6. maja 1856 v Avstro-Ogrskem mestu Pribor na ozemlju današnje Češke. Družina se je kmalu preselila v Leipzig, kasneje pa na Dunaj. O Freudovem zgodnjem življenju in delu ni veliko znanega, saj je kar dvakrat uničil svoje papirje; prvič leta 1885 in drugič leta 1907. Umrl je 23. septembra leta 1939 v Londonu.

Septembra je minilo osemdeset let od smrti Sigmunda Freuda. Kakor Einstein je tudi Freud znanstveni zvezdnik, čigar ime je znano na vseh petih celinah, njegova teorija pa še danes pomembno napaja ne le psihologijo in psihiatrijo, ampak tudi sociologijo, antropologijo, komunikologijo. V Intelekti preverjamo, kako je Freud postal Freud in zakaj tudi v 21. stoletju ne moremo mimo njegove intelektualne zapuščine. Sodelujejo: filozofinja in psihologinja prof. dr. Eva Bahovec (Filozofska fakulteta v Ljubljani), antropologinja prof. dr. Karmen Šterk (Fakulteta za družbene vede v Ljubljani) in psihiatra ter psihoanalitika prim. Matjaž Lunaček in mag. Miran Možina (Univerza Sigmunda Freuda v Ljubljani).