Intelekta

Spolno zlorabljen vsak 5. otrok

Splet je odprl nove oblike in možnosti spolnih zlorab otrok in mladih

child-1154951_1920
foto: Alexas_Fotos

Čeprav je razkritih le deset odstotkov spolnih zlorab, so raziskave dale strašljive podatke: na svetu je spolno zlorabljena vsaka četrta deklica in vsak šesti deček. Spolnim zlorabam otrok v realnem fizičnem prostoru pa so se s pojavom interneta in moderne tehnologije pridružile tudi druge oblike: izdelava, objava in posredovanje intimnih fotografij, izsiljevanje, navezovanje stikov z otroki prek družabnih omrežij … Kako splet spreminja problematiko spolnih zlorab otrok in mladih? Jeffery DeMarco, raziskovalec v Centru za študije zlorab in travm britanske univerze Middlesex:

“Težava družbe je, da so se tehnologija, dostop do interneta in povezanost vsega sveta zgodili tako hitro. Če pogledamo tehnološki napredek zadnjih 50, 60 let, tako hitrega napredka ni bilo nikoli prej v zgodovini človeštva. Temu težko sledimo. Seveda splet in tehnologija nista slaba, saj sta prinesla tudi dobre stvari. Moramo pa se zavedati, da morajo z močjo, ki nam jo dasta, priti tudi zavedanje, odgovornost in znanje. Težava je ta, da ko šole, policija, starši mislimo, da razumemo težavo, se je ta najverjetneje že spremenila. A ne le to. Spremenili so se tudi vedenje mladih ljudi in prakse kriminalcev. Naj dam primer. Spolne zlorabe otroka v realnem fizičnem svetu, ne prek spleta, so bile v zadnjih 30, 40 letih zelo raziskane. Poznamo nekatere vzorce, ki nastajajo: osamitev, občutek, da si sam in ranljiv, da tako otrok postane bolj dovzeten za zlorabe. Poznali smo tudi profile storilcev: večinoma je šlo za belopoltega moškega v tridesetih ali štiridesetih letih, bolj kot ne povezanega z družino – ne nujno starša, temveč prijatelja, bratranca, soseda … Zdaj, v dobi spleta, pa je to lahko kdor koli. Od kjer koli na svetu. Do žrtev lahko dostopa kar v otrokovi sobi, saj imajo mladi ves čas mobilne telefone pri sebi. Vidimo pa tudi, da so storilci precej mlajši kot nekoč. Ne pravim, da so najstniki ali otroci, so pa v svojih zgodnjih in srednjih dvajsetih. To je skrb vzbujajoče in spreminja obravnavo te problematike.”

Kako preganjamo ta in druga kazniva dejanja v zvezi s spolno nedotakljivostjo in kako dobro ali slabo poskrbimo za otroke žrtve spolnih dejanj? Policija na leto vloži približno 160 ovadb zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ter 140 ovadb zaradi prikazovanja, izdelave, posesti in pridobivanja pornografskega gradiva, kar je precej več kot pred leti … Strokovnjaki že dolgo časa poudarjajo, da so  sodni procesi, v katerih mora žrtev večkrat govoriti o tem, kaj se ji je zgodilo, predolgi, in jo dodatno travmatizirajo. Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline.

“Težimo k temu in s tem se spreminja tudi kazenska zakonodaja, da bi zaščitili otroka, da bi povedal čim manjkrat. Samo enkrat, to najverjetneje ne bo mogoče. Zato smo pristopili k izvedbi posebnega programa, ustanovitvi otroku prijazne hiše.”

Po zgledu islandske in drugih skandinavskih prijaznih hiš se bo tako po besedah Klinetove najbrž že prihodnje leto pri nas odprla prva prijazna hiša za otroke žrtve spolnih zlorab, v kateri bo potekalo zaslišanje žrtve in ji bo ponudena tudi strokovna pomoč. Podobno ustanovo imajo v Zagrebu že 17 let. Njena vodja je prof. dr. Gordana Buljan Flander.

“Kar mi ponujamo sodiščem že 17 let, je možnost, da otroku ni treba na sodišče. To zakon tako pri nas kot pri vas dopušča. Sodnik, tožilec, odvetnik, vsi, ki so povezani s primerom, pridejo k nam, kjer imamo otroku prijazne prostore. V njih se usposobljeni forenzik, ki je hkrati strokovnjak duševnega zdravja in sodni izvedenec, pogovarja z otrokom. V drugi sobi pogovor spremljajo sodnik, tožilec, odvetnik in drugi, ki lahko prek avdio- in videopovezave strokovnjaku povedo svoja vprašanja. Tudi domnevni storilec pride, seveda pa pazimo, da se ne srečata. Vsi imajo tako možnost postavljati vprašanja, a prek strokovnjaka, ki vprašanja prevede v otroku razumljiv jezik. Ta videoposnetek se predstavi na glavni obravnavi, otroku torej ni treba pričati na sodišču.”