Z iznajdbo računalnika je človek računanje prepustil strojem. Njihova hitrost in zmogljivost je za zdaj omejena z binarnim zapisovanjem informacij v bite – 0 ali 1. Kvantni bit ali kubit pa s kvantno superpozicijo informacijo lahko zapisuje tudi kot 0 in 1. Računska moč z dodajanjem kubitov pri kvantnem mikroprocesorju torej narašča eksponentno in ne linearno kot pri klasičnem. Kvantni računalnik probleme rešuje vzporedno in ne zaporedno. Ameriški tehnološki velikan Google je z objavo znanstvenega članka v reviji nature razkril, da mu je uspel tako imenovani kvantni preboj. V nekaj minutah so izvedli računsko operacijo, ki je sodobna tehnologija ne bi mogla v 10 tisoč letih. V IBM-u tem trditvam nasprotujejo, njihov klasični računalnik bi tak izračun - pravijo - s pravim algoritmom opravil v nekaj dneh. O razvoju kvantnih računalnikov in Googlovi inovaciji se je Urška Henigman pogovarjala s prof. dr. Draganom Mihajlovićem vodjem raziskovalnega odseka Kompleksne snovi na Inštitutu Jožef Štefan.

Pogovor s prof. dr. Draganom Mihajlovićem z Instituta Jožef Stefan.

Z iznajdbo računalnika je človek računanje prepustil strojem. Njihova hitrost in zmogljivost je za zdaj omejena z binarnim zapisovanjem informacij v bite, 0 ali 1. Kvantni bit ali kubit pa s kvantno superpozicijo informacijo lahko zapisuje tudi kot 0 in 1. Računska moč z dodajanjem kubitov pri kvantnem mikroprocesorju torej narašča eksponentno in ne linearno kot pri klasičnem. Kvantni računalnik probleme rešuje vzporedno in ne zaporedno. In zato bistveno hitreje.

Ameriški tehnološki velikan Google je z objavo znanstvenega članka v reviji nature razkril, da mu je uspel tako imenovani kvantni preboj. V nekaj minutah so izvedli računsko operacijo, ki je sodobna tehnologija ne bi mogla v 10 tisoč letih. V IBM-u tem trditvam nasprotujejo, njihov klasični računalnik bi tak izračun – pravijo – s pravim algoritmom opravil v nekaj dneh. O razvoju kvantnih računalnikov in Googlovi inovaciji smo se pogovarjali s prof. dr. Draganom Mihajlovićem, vodjem raziskovalnega odseka Kompleksne snovi na Institutu Jožef Stefan.

“Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo. In zdaj se pač je, tako da nismo grozno presenečeni.”

Kvantni preboj naj bi bil ključnega pomena z vidika kibernetske varnosti. Takšne naprave bi namreč zlahka dešifrirale kode, ki ščitijo superračunalnike, na katerih temeljijo sistemi nacionalne varnosti. Ameriška in kitajska vlada tako kvantno računalništvo že nekaj časa obravnavata kot prioriteto z vidika nacionalne varnosti. Oče modernega računalništva Alan Turing je s svojim izumom dešifriral enigmo in ključno vplival na poraz zla v drugi svetovni vojni. Kakšna pa bo zgodovinska vloga kvantnega računalnika?

“Na koncu so temne politične sile v ozadju in tukaj je naloga znanstvenikov jasna – obveščanje in osveščanje.”

 

 

 

Urška Henigman