Na današnji dan

10. november

Paracelsus, Andrej Winkler, Franjo Malgaj, Božidar Lavrič, Ernest Petrin

DSC00231
foto: Jure K. Čokl / RadioPrvi

Na današnji dan leta 1493 se je v Švici rodil zdravnik in alkimist Philippus Aureolus Theophrastus von Hohenheim, bolj znan kot PARACELSUS. Študiral je v Bologni, Padovi in Ferrari. Tam je leta 1517 tudi diplomiral iz medicine in kirurgije. Med svojimi potovanji po svetu je nekaj časa preživel tudi na Ptuju in v Idriji. Odločilno je vplival na razvoj medicinske znanosti. Zahteval je preučevanje narave in odločanje na podlagi preizkusov in izkušenj ter zavračal  dogmatsko zdravljenje. Med prvimi je začel uporabljati zdravila kemičnega izvora in marsikatero tudi sam izdeloval. Povezan je bil s slovenskimi deželami, zlasti s Koroško, ki jo je štel za svojo drugo domovino. Paracelsus je skoraj  zagotovo avtor dela o poklicnih boleznih beljaških rudarjev in prvega natančnega opisa kronične zastrupitve z živim srebrom iz leta 1527, zasnovanega na spoznanjih iz idrijskega rudnika.

—–

Politik  ANDREJ  WINKLER  je leta 1849 končal študij na dunajski pravni fakulteti, nato pa delal na sodiščih v Gorici, Trstu, Kanalu in Sežani. V Gorici je bil med ustanovitelji čitalnice, leta 1868 je postal okrajni glavar v Tolminu, štirikrat je bil izvoljen v goriški deželni zbor, dvakrat pa v državnega. Kot deželni predsednik v letih od 1880 do 1890 in edini zaveden Slovenec v vodstvu državne uprave na Kranjskem je z nepristranskim delovanjem želel doseči enakopraven položaj Slovencev v slovenskih deželah. Z izdajanjem vladnega časopisa »Ljubljanski list« je posegel v poltiko slovenskega liberalnega tabora, z odstranitvijo radikalcev pa je dosegel umiritev političnih razmer. Andrej Winkler se je rodil na današnji dan leta 1825 v kraju Némci v okolici Gorice.

—–

Borec  za  severno  mejo  FRANJO  MÁLGAJ  je med prvo svetovno vojno končal šolo za rezervne častnike in se v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Leta 1916 je bil odlikovan z zlato medaljo za pogum. Po propadu Avstro-Ogrske se je v Celju pridružil slovenski vojski ter z oddelkom prostovoljcev odšel na Koroško. Uspelo jim je obvladati Mežiško dolino ter vkorakati v Pliberk in Velikovec. Maja 1919 je skušal s svojo četo ustaviti sovražnika, vendar se je smrtno ponesrečil z ročno bombo.

Posmrtno je bil odlikovan z redom Karađorđeve zvezde, na kraju, na katerem je padel, pa so mu leta 1924 postavili spomenik. Ob začetku druge svetovne vojne so ga nemške oblasti podrle, po vojni pa je bil obnovljen. Malgajeve lastnosti in pogum je v romanu “Požganica” opisal Prežihov Voranc. Borec za severno mejo Franjo Malgaj se je rodil na današnji dan leta 1894 v Hruševcu pri Šentjurju pri Celju.

—–

Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Novi vasi na Bloški planoti rodil  kirurg BOŽIDAR LAVRIČ. Diplomiral je leta 1924 v Pragi in se pozneje izpopolnjeval v Parizu in Združenih državah Amerike. V 2. svetovni vojni je od vsega začetka sodeloval z Osvobodilno fronto, bil zato tudi interniran, po kapitulaciji Italije pa je delal v Bariju v bolnišnicah za ranjene partizane. Izkušnje, ki si jih je  pridobil pri delu z angleškimi vojaškimi kirurgi, je po osvoboditvi prenesel na ljubljansko kliniko. Čeprav se je največ posvečal kirurgiji srca, je uvajal tudi plastično kirurgijo in nevrokirurgijo. Božidar Lavrič – dobitnik  več tujih visokih odlikovanj – velja za začetnika moderne kirurgije v Sloveniji.

—–

Novinar in urednik  ERNEST  PETRIN  je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednih prenosov s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.