Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci aktivno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na 1. programu radiu Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t.i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.
O dunajski strategiji prilagajanja na podnebne spremembe
Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci dejavno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na Prvem programu Radia Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t. i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.
Kot smo lahko preskusili na svoji lastni koži, je poleti na Dunaju zelo vroče. Do 2050 bi se lahko temperatura na Dunaju zvišala za kar osem stopinj,« je pred kratkim opozorila mestna ministrica za okolje Birgit Hebein. Študija o podnebnih spremembah, objavljena pred nekaj tedni, pa predvideva, da bo Dunaj v prihodnosti ena vročinsko najbolj obremenjenih evropskih prestolnic. Kot smo izvedeli na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj, je temperatura v mestu tudi do 12 stopinj višja kot na podeželju. Gre za t. i. učinek toplotnih otokov, proti katerim pa se mestne oblasti učinkovito borijo. S skupino prostoRož smo najprej obiskali stanovanjsko sosesko Aspern Seestadt na obrobju Dunaja, kjer smo si ogledali izjemno zeleno streho tamkajšnje osnovne šole. Kot pojasnjuje Zala Velkavrh iz društva prostoRož, je zelena streha osnovne šole zanimiva zato, ker je glavni arhitekturni koncept povezovanje notranjosti z zunanjimi prostori.
“Celotna arhitektura šole temelji na tem, da imajo otroci čimkrajšo pot do najbližje terase, da dobijo svež zrak. Učilnice imajo orjaška drsna okna, tako da lahko otroci prosto prehajajo skozi okna na zelene strehe. Veliko učnega procesa poteka kar na zelenih strehah.”
Kot še pravi Zala Velkavrh, je celotna soseska, ne samo šola, načrtovana tako, da upošteva visoke okoljske standarde. Na strehi velike parkirne hiše v soseski je predvidenih pet zelenih nogometnih igrišč, vidimo lahko zelene strehe, zelene fasade, med stanovanjskimi bloki so zelenjavni vrtovi in sadno drevje. Dvajset odstotokov vseh površin v soseski Aspern Seestadt je prekritih z drevesi.
Obiskali smo tudi sosesko Sonnwendviertel, vzdolž katere se razprostira kilometre dolg, ogromen zelen park, ki ga obkrožajo številna zelena, peščena in vodna otroška igrišča, ki otrokom soseske omogočajo neposreden stik z naravnimi elementi. Tam smo se spontano podali tudi na javno dostopno streho ene izmed večstanovanjskih stavb. Klara Otorepec iz društva prostoRož pojasnjuje, da so javne zelene strehe tega okrožja načrtovane tako, da lahko z zunanjih konstrukcij in stopnišč vsi prebivalci in obiskovalci soseske dostopajo do vrha teh stavb.
“Na teh strehah so zelenice, dišavnice in užitne rastline, otroška igrala in te strehe, poleg tega, da blažijo podnebne spremembe, tudi omogočajo skupnostno druženje, kar je velikokrat spregledan vidik zelenih streh.”
Že pred leti pa so se mestne oblasti na Dunaju lotile ozelenitve streh v samem mestnem jedru. Zelene strehe, zelene fasade, zelena postajališča javnega prometa, številne zelenice, parki, manjši nasadi in drevesa so del celovite strategije prilagoditve na podnebne spremembe. Na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj že od leta 2001 izvajajo monitoring temperatur in tokov zraka. Kot je povedal Jurgen Preiss, je v mestu v poletnem času podnevi za pet, ponoči pa za šest stopinj topleje kot v okolici.
“Kot so pokazale raziskave meteorološkega zavoda, se bo na Dunaju že čez šestdeset let število poletnih dni podvojilo. Izračuni se nanašajo na predpostavko, da se bo ozračje v povprečju segrelo za dve stopinji. Naj povem, da se je na Dunaju to že zgodilo, ozračje se je segrelo celo bolj, za 2,1 stopinje. Skratka, v roku šestdesetih let bomo imeli skoraj dvesto vročih dni poletja na leto. Podobno boste najbrž imeli tudi v Sloveniji.«
Že do leta 2050 se bodo zahteve po hlajenju stavb potrojile, še opozarja Jurgen Preiss. Predstavili so nam ukrepe, s katerimi uspešno blažijo posledice segrevanja ozračja.
»Že učinek enega samega drevesa je izjemnega pomena, saj ne prinese le sence v vročih poletnih dneh, ampak zniža temperaturo za tri stopinje. Kar pa je še pomembeje, pa je, da se temperatura, ki jo občutimo, če sedimo pod drevesom, v primerjavi s temperaturo okolice zniža do dvajset stopinj.«
Obiskali smo zeleno streho, na stavbi, ki je sicer kulturno spomeniško zaščitena in je v samem mestnem jedru Dunaja. V njej ima svoje prostore krovna agencija za ozelenitve streh in fasad Gruenstatgrau. Svojo dejavnost so nam predstavili kar na njihovi zeleni strehi. Elisabeth Gruchmann-Bernau nam je povedala, da je njihova zelena streha stara že trideset let.
