Veste, kaj jeste?

Jedilno in vinsko grozdje

Na policah trgovin je največ uvoženega jedilnega grozdja

black-background-1854126_1920
foto: Pexels

Grozdje je v primerjavi z nekaterimi drugimi jesenskimi sadeži z vidika barv, okusov in arom pestrejše ter sladkejše. V svetovnem merilu se grozdja pridela zelo veliko, prekaša celo skupni pridelek banan, pomaranč in jabolk, vendar se ga več kot tri četrtine predela v vino. Tistega jedilnega, namiznega grozdja je manj kot vinskega, čeprav ga je na policah trgovin več. Jedilno grozdje torej še vedno v večji meri uvažamo, pove prof. dr. Tatjana Košmerl s Katedre za tehnologije, prehrano in vino na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

“V osnovi so namizne oz. jedilne sorte grozdja tiste, ki so lahko nekoliko manj sladke v primerjavi z žlahtno vinsko trto. Potem so v večini primerov posamezne jagode večje v primerjavi z vinskimi, imajo spremenjeno kemijsko sestavo in velikokrat debelejšo kožico.”

Vinarji pri stiskanju grozdja tako imenovane tropine – peclje, kožico in pečke – po večini zavržejo, čeprav lahko služijo kot uporabna surovina za druge živilske izdelke, kot so čista vinska kislina v kemični industriji, surovina za farmacevtsko industrijo in kot gnojilo v vinogradu. Grozdne pečke so tudi odličen antioksidant.

“Prenekateri izkoriščajo grozdne pečke za pridelavo olja, ki ima zelo visoko ceno zaradi ekstremno majhnega izplena. Je zelo bogat za človeški organizem zaradi ugodne maščobno-kislinske sestave.”