Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.

Dieta z nizko vsebnostjo FODMAP se pri 75 odstotkih ljudi s SRČ po 4–6 tednih izkaže za uspešno

Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ) nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav, kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa za zdaj simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 odstotkov pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.

Prvotni prehranski nasveti za ljudi s sindromom razdražljivega črevesja so spremembe pri vnosu prehranske vlaknine in omejitev vnosa morebitnih sprožilcev simptomov, npr. kofein, alkohol in presežek maščobe, izboljšave simptomov po omenjenih spremembah pa so pogosto zanemarljive, pravi prehranski strokovnjak Jernej Ogrin in dodaja, da novejši poskusi, ki so do zdaj najbolj obetavni, sledijo dieti z nizko vsebnostjo FODMAP:

“FODMAP je kratica za fermentabilne oligosaharide, disaharide, monosaharide in poliole. Gre za osmotsko dejavne komponente (predvsem) rastlinskih živil, ki jih naše črevo v majhni meri absorbira, neabsorbirane ostanke pa fermentira naša mikrobiota. To lahko pri občutljivih posameznikih povzroča že zgoraj omenjene prebavne težave. Izločanje teh snovi iz prehrane posameznika s SRČ je zaradi omenjenih razlogov verjetno obetavno orodje za spopadanje s tem stanjem.”

Kje so torej FODMAP?

“V naravi se nahajajo predvsem kot gradniki celičnih sten, posledično pa tudi v živilih rastlinskega izvora, ki jih uživamo. Sadje, zelenjava, stročnice in žita so torej glavni viri FODMAP v naši prehrani. Različna živila seveda vsebujejo različne FODMAP v zelo variabilnih količinah.”

A ker začetno izločanje živil z visoko vsebnostjo FODMAP omeji izbor živil, ki so lahko del vsakodnevne prehrane posameznika, obstajajo določena tveganja, ki jih je treba upoštevati, opozarja Jernej Ogrin:

“Dieta najverjetneje ni primerna za ljudi s prenizko telesno maso ali s tveganjem za podhranjenost. Razlog je ravno omenjena omejitev določenih živil. Zaradi omejitve živil, ki sodijo v spekter zdrave prehrane, pa se je diete treba lotiti preudarno, najbolje ob posvetu zdravnika ali strokovnjaka za prehrano, da ne pride do pomanjkanja vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih snovi, ki so nujne za zdravje našega telesa.”

Vir: Spoznajprehrano.si

Peter Močnik