Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Kar 2/3 vseh nevronov ima hobotnica v svojih lovkah, ki nekaj časa delujejo samostojno tudi ko odpadejo
8. oktober je mednarodni dan hobotnic – morskih živali, ki so na zemlji že vsaj 300 milijonov let, kar pomeni, da so starejše od dinozavrov. Živijo do 5 let, nekatere vrste tudi samo 6 mesecev. Zakaj je njihova kri modra? Dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo razloži, da pri hobotnicah za prenos kisika po telesu namesto hemoglobina skrbi hemocianin.
“To je molekula, v kateri se nahajajo bakrovi ioni, na katere se potem veže kisik. Kadar so ti oksigenirani, je kri modre barve. Ko je pomanjkanje kisika oz. ko žival umre, pa se razbarvajo in je kri zato prozorne barve.
Glavno, večje srce poganja kri po telesu. Dve manjši srci pa kri poganjata čez škrge. Tam so namreč kapilare zelo tanke, viskozna kri težko potuje in zato jo majhni srci dodatno potiskata čez omenjene strukture.
“Ko hobotnica plava, naj bi glavno srce nehalo delovati oz. deluje z zelo zmanjšano aktivnostjo. Takrat potem dodatno ta dva mala srce oksigenirata kri in jo poganjata vsaj čez škrge.”
Inteligenca se pri hobotnicah kaže različno – prek učenja uporabe orodij, premagovanja ovir in celo prepoznavanja človeških obrazov. Dr. Mavrič pove še, da so hobotnice samotarke, kar ga preseneča, saj večina inteligentnih živali del zavesti in inteligence med drugim uporablja zato, da deluje v skupini.
Marsičesa o teh morskih živalih še ne vemo. Vemo pa, da nimajo kosti. Edina trša struktura telesa je kljun, ki po videzu zelo spominja na kljun papagajev.
“Je zavit, podobno strukturiran, narejen iz hitina. Uporablja ga kot strukturo, s katero odpira oklepe rakov in školjk, s katerimi se hrani. Po drugi strani je pa njen ugriz lahko zelo boleč in na ta način odvrne napad plenilcev.”
“Vse hobotnice premorejo strupe,” še pojasni sogovornik. Z njim lahko paralizirajo plen. Le ena vrsta do zdaj znanih hobotnic ima strup, ki je nevaren človeku.
