Predhodnico moderne pice so pripravljali že v starem Egiptu in Grčiji, najdražjo boste našli v Italiji, dostavo v vesolje je leta 2001 naročil ruski kozmonavt

Pico so v malo drugačni obliki pripravljali že stari Grki in Egipčani. Šlo je za ploščat kruh, ki so mu dodali olivno olje in začimbe. Moderna pica, takšna, kot jo poznamo danes, pa letos slavi 130 let. V Neaplju so jo pripravili za italijanskega kralja Umberta I. in kraljico Margherito. Kraljica je bila nad jedjo tako zelo navdušena, da so jo po njej potem tudi poimenovali.

Zdi se, da so največji oboževalci pice Američani. Vsako sekundo v Združenih državah namreč pojedo 350 kosov pice. V Filadelfiji imajo muzej pice. Vsako leto pa v Las Vegasu poteka tudi pica expo. Prvo slovensko picerijo so v Ljubljani odprli leta 1974. Smo pa Slovenci bolj ljudje navade, pravi Aleš Rekar, vodje sekcije picopekov pri Društvu kuharjev in slaščičarjev Slovenije:

“A pice so napredovale. To ni več samo testo, malo kečapa in malo najcenejšega sira. Tudi vrhunski materiali pašejo nanjo. Ni to več hrana revežev, kot je bila na začetku, ampak je postala hrana bogatašev.”

Sekcija picopekov vsako leto pripravlja državno tekmovanje v peki pic. Zadnji prvak, sedmi po vrsti, prihaja iz Ljubljane, njegovo ime je David Gavranić, nedavno se je vrnil z mednarodnega tekmovanja v Neaplju:

“V Sloveniji sem dal pelate, mocarelo, kuhan pršut, papriko in češnjev paradižnik, narezan na trakce. Ko sem spekel pico, še baziliko. Na svetovnem prvenstvu sem pa dal pelate, mocarelo, malo gorgonzole in fige. Ko sem to spekel, pa sem dal gor še tako posušeno slanino, orehe in med.”

Sogovornika še svetujeta, naj bo, če pripravljamo pico, pečica dovolj vroča, testo pa naj bo narejeno iz petih osnovnih sestavin in dobro uležano.

Prisluhnite celotnemu pogovoru s sogovornikoma:

Andreja Gradišar, Nataša Rašl