Ob svetovnem dnevu spolnega zdravja predstavljamo rezultate najnovejše raziskave o spolnem vedenju srednješolk in srednješolcev. Glede na to, da v naših šolah ni sistematične in celovite spolne vzgoje, ki zvišuje starost pri prvem spolnem odnosu, zmanjšuje število spolno prenosljivih okužb, splavov in neželenih nosečnosti, mladi pa poročajo o bolj zadovoljujoči spolnosti, se sprašujemo, kakšna so stališča do spolnosti in ljubezenskih razmerij ter kakšne so izkušnje slovenskih najstnic in najstnikov. Bi nas moralo skrbeti? Urška Henigman.
foto: stokpic/pixabay
Rezultati najnovejše raziskave o spolnem vedenju
Ob svetovnem dnevu spolnega zdravja predstavljamo rezultate najnovejše raziskave o spolnem vedenju srednješolk in srednješolcev. Glede na to, da v naših šolah ni sistematične in celovite spolne vzgoje, se sprašujemo, kakšna so stališča do spolnosti in ljubezenskih razmerij ter kakšne so izkušnje slovenskih najstnic in najstnikov? Bi nas moralo skrbeti? Rezultati reprezentativne raziskave, podatke so s spletno anketo v računalniških učilnicah srednjih šol zbrali leta 2016, so pokazali, da ta hip ni veliko razlogov za skrb, saj so v spolnosti odgovorni in v njej uživajo.
Število tistih, ki so že imeli prvi spolni odnos, se od devetdesetih let prejšnjega stoletja ni spremenilo. Takih je približno polovica srednješolk in srednješolcev, več deklet kot fantov. Pravijo, da so prvi spolni odnos načrtovali, poskrbeli za zaščito pred neželeno nosečnostjo in pred spolno prenosljivimi boleznimi in niso bili pod vplivom drog in alkohola. Hkrati pa poročajo, da so prvič uživali in jim je bilo lepo. Vendarle se je v primerjavi z devetdesetimi leti, odkar imamo reprezentativne raziskave na tem vzorcu populacije, teorija preselila v prakso, saj se je uporaba kondoma podvojila.
Prof. dr. Tina Kogovšek s Fakultete za družbene vede in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pravi, da sta glavni vir informacij danes mama in internet:
“Kjer pa ne dobijo informacij o bolj mehkih vidikih spolnosti, kot so čustva in občutki. Tukaj bi bila potrebna celovitejša spolna vzgoja.”
Prof. dr. Alenka Švab s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani poudarja, da se za zdaj še lahko zanašamo na znanje, ki so ga ženske dobile v času socializma:
“Za tako odgovorno vedenje se lahko zahvalimo generacijam žensk, ki so bile desetletja deležne sistemske skrbi o kontracepciji, načrtovanju otrok in spolne vzgoje, ki je bila uspešnejša kot danes.”
Prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ob tem pojasnjuje:
“Bojim se, da tukaj ‘flikamo’ stvari in smo bolj odvisni od sreče, kot pa da bi v ozadju imeli sistemsko politiko. Mislim, kaj čakamo? Ali res želimo, da bosta internet in pornografija glavna učitelja o spolnem vedenju naših otrok, ali bo to šola in posledično starši.”
