Sotočja

Podobe ljudi in pokrajin

Kakšen pomen ima 4. Slofest, v Benečijo z Mariagiulio Pagon, kako Hrvaška (ne)spoštuje evropsko listino o manjšinskih jezikih, pestra gledališka sezona na avstrijskem Koroškem in Podobe pokrajin

Učenci obnovljene dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku
Učenci obnovljene dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku.
foto: Silva Eöry

Slofest

Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med  manjšino in večinskim prebivalstvom. Pa ne le to. Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je festival pred šestimi leti nastal z željo predstaviti vse odlično, kar Slovenci ponujajo mestu in deželi Furlaniji Julijski krajini.

»Že pri prvi izvedbi Slofesta smo se zavedali, da festival potrebujejo tudi Slovenci v Sloveniji, ker nas zelo slabo poznajo. Nenazadnje pa je to priložnost tudi za nas same, da se spoznamo, se povežemo in začnemo našo novo sezono s pravim praznikom.«

In praznik je trajal več dni.

»To je pomembna priložnost, da se govori o slovenski kulturi, dejavnostih in organizacijah v samem središču mesta.«

Je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil Štefan Čok. Kaj vse je letos ponudil Slofest, lahko slišite v tokratni oddaji.

Pojdem v Benečijo

Mariagiulia Pagon je profesorica italijanščine na dvojezični šoli v Špetru. Zavedna beneška Slovenka mlajše generacije je prepričana, da se na žalitve, ki so jih še vedno deležni, ne morejo odzivati z molkom. Ob tem pa dodaja, da sovraštvu nasprotujejo z ljubeznijo do svoje kulturne dediščine in maternega jezika. To dokazujejo tudi s sodelovanjem v domačih slovenskih kulturnih društvih in različnimi tradicionalnimi prireditvami, s katerimi negujejo slovensko kulturno dediščino.

Posebej ponosna pa je, da lahko poučuje na šoli, ki so jo z lastnimi rokami zgradili njihovi starši in ki je zelo pomembna za beneško Slovenijo.

Delati na tej šoli pomeni, da lahko kot profesorica, učiteljica da več in tako razmišljajo vsi, pravi Mariagiulia Pagon.

»Sama šola ima korenine v našem prostoru in je zelo pomembna, ker poleg slovenščine in drugih znanj goji tudi ljubezen do beneške Slovenije. Profesorji imamo poslanstvo, da ohranimo in vnovič oživimo vse naše navade, ki so se skozi leta nekoliko izgubile. To je zelo pomembno.«

Daljši pogovor z zavedno rojakinjo, ki se ji ob pesmi Pojem v Benečijo vedno zasolzijo oči, lahko slišite v prvem delu oddaje.

 

Lepi šolski prostori niso dovolj

Na Gornjem Seniku so 20.9.2019 slavnostno odprli obnovljeno dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča. Za njeno obnovo je Madžarska namenila okrog 250 tisoč evrov.

Kot je ob odprtju poudaril madžarski državni sekretar za cerkvene in narodnostne zadeve Miklós Soltész, bi lahko za šolo dali trikrat ali tudi desetkrat več, toda brez vsebine in znanja to ne bi pomenilo nič.

Poleg zahvale vsem, ki se trudijo pristojnim za razvoj slovenske kulture, se je v svojem nagovoru dotaknil tudi družin.

»Rad bi pozval starše, da se doma s svojimi otroki čim več pogovarjate v slovenskem jeziku. Sami vam bomo pri tem, kolikor lahko, pomagali. Tako boste bogatili tako Madžarsko kot matično domovino Slovenijo. Ponosni morate biti na to, če ste Madžar, Slovenec ali pripadniki katere koli druge narodnosti.«

Da je potrebno učenje slovenskega jezika dvigniti na višji nivo se zaveda tudi ravnateljica gornjeseniške osemletke Ildikó Dončec Treiber.

»Vsi se zavedamo, da sama stavba, čeprav je lepo obnovljena, ni dovolj. Truditi se moramo, da pridobimo čim več otrok in ko jih dobimo, jih moramo na šoli tudi zadržati. To pa lahko dosežemo le s kakovostnim dvojezičnim poukom in kakovostnim učenjem slovenščine.«

Odprtja obnovljene šole se je udeležila tudi nova generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lainšček, ki je v pogovoru s Silvo Eöry zagotovila, da bo tudi njena prioriteta pritegnitev slovenski podjetij v Porabje. To je namreč po mnenju predstavnikov porabskih Slovencev ključno za razvoj območja in utrditev slovenske identitete.

Slovenščina na Hrvaškem žrtev nerešenih političnih vprašanj med državama

Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih varuje in spodbuja uporabo teh jezikov, ki so sestavni del evropske kulturne dediščine. Uresničevanje listine spremlja odbor strokovnjakov Sveta Evrope, ki se je v okviru obiska na Hrvaškem 12.9.2019 sešel s predstavniki manjšin in oblasti.

Na srečanju je sodelovala tudi skupina članov slovenskih organizacij. Poleg predsednice krovne organizacije Barbare Riman in učiteljic slovenščine na Kvarnerju in v Istri, Andree Šlosar in Vide Srdoč, je na sestanku sodelovala predstavnica slovenske narodne manjšine Varaždinske županije Barbara Antolić Vupora, predsednik slovenskega manjšinskega sveta Reke Boris Rejec in tajnica zagrebškega sveta Agata Klinar Medaković. Strokovnjakom so predstavili aktualni položaj slovenskega jezika na Hrvaškem ter težave na področju izobraževanja in medijev. In teh ni malo.

Predsednica odbora strokovnjakov in njegova večletna članica, dekanja reške pravne fakultete, dr. Vesna Crnić Grotić je v pogovoru z Marjano Mirković ocenila razmere in opozorila, da je Hrvaška podpisnica te listine, zato je dolžna tudi redno poročati o njenem spoštovanju.

»Hrvaška, ki je podpisnica od leta 1998, pri ratifikaciji je posebno varstvo namenila sedmim jezikom (srbskemu, italijanskemu, madžarskemu, češkemu, slovaškemu, ukrajinskemu in rusinskemu), ne pa tudi slovenskemu, ki bi (poleg istrsko-romunskega) po mnenju odbora ravno tako spadal v ta okvir.«

Hrvaška je izkoristila možnost in iz varstva, ki ga določa listina, izločila t.i. neteritorialne jezike, ki se tradicionalno govorijo, nimajo pa svojega območja. To je postavilo pod vprašaj tudi položaj slovenskega jezika. Toda odbor strokovnjakov je menil drugače in Hrvaška je napovedala umik te rezervacije, česar do danes formalno še ni storila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić:

»Slovenski jezik na začetku ni bil uvrščen med jezike, ki bi jim Hrvaška izrecno priznavala varstvo po listini. Po vztrajanju našega odbora pa je morala sprejeti, da je slovenščina v tradicionalni uporabi na določenih območjih Hrvaške. Poročanje o slovenščini se je tako začelo v prejšnjem, petem ciklu, in takrat smo na pogovore že vabili predstavnike slovenske manjšine, da nam posredujejo informacije o tem, kako država pomaga ali ne pomaga pri ohranjanju slovenščine na Hrvaškem.«

Hrvaško smo prepričali, da je slovenščina teritorialni jezik, saj obstajajo tradicionalna območja, kjer se je vedno govorila, pojasnjuje dr. Vesna Crnić Grotić.

»To je bilo seveda v kontekstu obmejnega spora med državama in občutek sem imela, da je slovenski jezik kolateralna žrtev tega spora, zaradi morebitnega razmišljanja, češ, “če tu govorijo slovenščino, je tu Slovenija,” vendar to ni nujno tako, zato obstajajo manjšine, ki so na tej strani meje …Tudi Slovenija je morala priznati hrvaški jezik kot izvirni manjšinski jezik v Sloveniji, česar tega tudi ni bila pripravljena storiti. Hrvaška je na koncu le sprejela, da je v Republiki Hrvaški slovenski jezik tradicionalen. Za naš odbor je to dejstvo in to je naše stališče, ki ga država lahko sprejme ali pa ne, toda za nas je to potrjeno.«

V oddaji tokrat podrobneje o pestri gledališki in lutkovni sezoni, ki se obeta koroškim Slovencem, ter mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajine, ki je povezal koroške Slovence, lužiške Srbe in Slovence.

Prisluhnite!