Podatek, da samo polovica Slovencev bere knjige, je presenetil, celo šokiral. Še bolj pa je šokiral podatek, da – glede na zadnje mednarodne raziskave – osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih Slovencev in Slovenk. Darja Pograjc je zato preverila, kakšni so projekti Javne agencije za knjigo RS, ki se ukvarja z zagotavljanjem pogojev za razvoj bralne kulture.
Število intenzivnih bralcev upada, vse več je deklariranih nebralcev
Na Javni agenciji za knjigo bralno kulturo in navade spremljajo s kontinuirano nacionalno raziskavo Knjiga in bralec, ki so jo letos (po petih letih) spet izvedli. Uradne rezultate bodo predstavili novembra na Slovenskem knjižnem sejmu, za nas pa jih je na kratko povzela direktorica Renata Zamida:
“Okrepilo se je število deklariranih nebralcev, torej tistih, ki ne preberejo nič. Obstaja tudi skupina ljudi, ki o sebi mislijo, da so bralci, hkrati pa odgovorijo, da v zadnjem letu niso prebrali nobene knjige. To je že tako rekoč polovica prebivalstva. Predvsem je skrb vzbujajoče, da upada število intenzivnih bralcev – tistih, ki preberejo več kot 20 knjig v letu in so tudi tradicionalno najbolj intenzivni kupci, zato tudi pada prodaja knjig.”
Porasla je tudi uporaba angleščine – več kot 80 odstotkov mladih v starostni skupini od 18 do 25 let je takih, ki berejo tudi v angleščini, kar vpliva na raven slovenščine pri mladih in v javnem življenju na sploh.
Z Renato Zamido smo se pogovarjali tudi o aktualnih projektih agencije, sogovornica pa je dodala tudi nekaj svojih predlogov za obisk zanimivih evropskih knjigarn. Preverite v posnetku!
