Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Obiskal jo je Jure Čepin.

Ogled ameriške vojaške ladje USS Porter v koprskem pristanišču

Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Novinarje je na krovu ladje pričakal kapitan Craig Trent, ki je takoj postregel s kopico podatkov.

“Dobrodošli na krovu USS Porterja, 28. ladji svojega razreda. Star je 20 let, skupaj s tremi drugimi rušilci pa je zasidran v španskem pristanišču Rota. Njegova primarna naloga je nudenje podpore šesti floti, ki skrbi za protiraketno zaščito Evrope in Izraela.”

Porter je leta 2003 sodeloval v operaciji Iraška svoboda, v kateri je posadka bombardirala Irak. Štiri leta pozneje je ob somalijski obali pomagal tankerju, ki so ga napadli tamkajšnji pirati. Predlani je sodeloval tudi pri bombardiranju Sirije, in sicer po napadu s kemičnim orožjem. Kapitan Trent je službo na Porterju nastopil takoj po bombardiranju, kot je pojasnil, ladja v bojnih operacijah ni bila poškodovana, je pa leta 2012 trčila v tanker, kar je povzročilo precejšnjo škodo. Skozi leta so ladjo večkrat tudi nadgradili z zmogljivimi protiraketnimi sistemi.

“Ladja premore 13-centimetrsko strelno orožje z dosegom več kot 20 kilometrov, z njim streljamo druge ladje oziroma tarče na površju ali pa sestrelimo kakšno stvar z neba, denimo letalo, ki bi se ladji preveč približalo.”

Ko ladja ni na misiji, posadka izvaja številne vojaške vaje, povezuje in usklajujejo se s članicami zveze NATO in zavezniškimi državami. V matično pristanišče se vrne vsake 4 mesece, ko ladjo tudi pregledajo in popravijo, še doda kapitan Trent. Ladijska posadka šteje skoraj 300 članov, ki so v času zasidranja v Kopru izmenično zapuščali ladjo in si ogledali nekatere znamenitosti, kot sta blejsko jezero in postojnska jama. Martina Daley, ena od 70ih žensk na krovu, na ladji opravlja različna dela – skrbi za ladijsko trgovino, polni avtomate s prigrizki, dela pa tudi v ladijskem frizerskem salonu in pralnici.

“Za vojaški poklic sem se odločila, ker imam zares rada svojo družino. Že moji predniki so služili vojsko in tudi svojim potomcem, nečakinjam ter nečakom želim nuditi vse najboljše. Delo na ladji mi zagotavlja redno plačo in odpira številna vrata, tako bom lažje poskrbela za svojo družino.”

Posadko je na krovu obiskala tudi nova ameriška veleposlanica Lynda Blanchard, ki si je za svoj prvi javni nastop izbrala prav ameriško vojaško ladjo. Njen nagovor za improviziranim govorniškim odrom je bil poln simbolike in pohval na račun zglednega sodelovanja med obema državama.

“Gostiti ameriški rušilec v koprskem pristanišču je močan simbol trajnega bilateralnega obrambnega razmerja med Slovenijo in Združenimi državami ter skupnega doprinosa k regionalni in globalni varnosti članic zveze Nato.”

Tudi državna sekretarka na obrambnem ministrstvu Nataša Dolenc je poudarila, da Slovenija in Združene države že več kot četrt stoletja vzdržujeta in razvijata partnerstvo na politični in obrambni ravni, kar je za Slovenijo strateškega pomena.

Jure Čepin