Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.
V kovinskopredelovalni verigi, katere del je tudi jeklarstvo, je zaposlen vsak deseti Slovenec
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to so produkti bogate jeklarske dediščine na Slovenskem, ki je na industrijsko pot stopila pred 150 leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje SIJ Acroni. Od preteklih do sedanjih in celo prihodnjih tokov “jeklene krvi” se lahko sprehodite v fužinarskem naselju Stara Sava, ki je del Gornjesavskega muzeja Jesenice, in je zaradi urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena kulturni spomenik državnega pomena.
Kustos Gornjesavskega muzeja Jesenice dr. Marko Mugerli: “Železarna ni predstavljala samo veliko industrijsko podjetje, ampak je prispevala tudi k razvoju športa, kulture in nenazadnje tudi zdravstva.”
Že samo imena ulic na Jesenicah povedo veliko o tem, kako sta železarstvo in jeklarstvo zaznamovala prostor in ljudi: Spodnji plavž, Kurilniška ulica, Cesta železarjev, Fužinska cesta, Industrijska ulica … Jesenice so močno prepletene in prežete z jeklarsko identiteto, meni tudi direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič.
“Na Jesenicah imamo več kot 600 letno železarsko tradicijo, združitev fužin na Gorenjskem ob koncu 19. stoletja pa je prinašala temelj za razvoj, inovacije in pospešitev industrije.”
V muzeju varujejo tehniško oziroma kulturno dediščino – ohranjajo spomine in predmete, v jeklarni pa skrbijo za sodobno proizvodnjo, ki se pospešeno razvija. Razvoj novih jekel v svetu poteka tako hitro, da 75 odstotkov vrst jekel, ki jih danes uporabljamo, pred dvajsetimi leti sploh še ni obstajalo. 150 let dolga tradicija po eni strani odraža trdoživost in po drugi strani nakopičene izkušnje, meni Branko Žerdoner, direktor SIJ Acroni.
“Danes verjetno ne bi našli panoge, ki ne bi bila povezana z jeklom. Vsa industrija, ki proizvaja kakršenkoli produkt – les, plastiko … – vse potrebuje orodje in v glavnem so vsa orodja še vedno jeklena.“
