Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.

Pot med krošnjami - pogled na pohorske gozdove od zgoraj

Ste se kdaj vprašali, kakšen je pogled na pohorske gozdove od zgoraj? Kako Roglo in okoliške kraje vidijo ptiči in kako se počutijo, ko letijo med krošnjami tamkajšnjih dreves? Zdaj boste vsaj del tega lahko občutili tudi sami. Leteli ne boste, se pa lahko sprehodite po dober kilometer dolgi sprehajalni poti visoko nad tlemi. Na Rogli je namreč zaživela nova turistična atrakcija Pot med krošnjami Pohorje, ki vam ponuja izjemen razgled in razlago, zakaj je pohorska narava tako edinstvena. Dr. Jurij Gulič, direktor Poti med krošnjami Pohorje d.o.o., poudarja, da sama ideja spoznavanja narave visoko v zraku ni čisto nova.

Ideja je vzniknila na Bavarskem v narodnem parku Bavarski gozd. Prejšnji teden je minila deseta obletnica, odkar so postavili prvi tovrstni objekt v Evropi. Takšnih objektov je že kar nekaj, ta na Rogli je 9. po vrsti, na kar moramo biti zelo ponosni. Sama pot je dolga 1000 metrov, če pa se povzpnemo na sam stolp, ki je visok 37 metrov in se vračamo na izhodiščno točko, bomo prehodili 1500 metrov. Najvišja točka poti je 20 metrov nad tlemi, kar pomeni, da smo v tem okolju dejansko nad krošnjami dreves. Iz te točke lahko vidimo skoraj celotno Slovenijo.

Odgovorni projektant Oskar Virag hkrati poudarja, da gre za projekt, ki ga je bilo potrebno konkretno prilagoditi slovenski zakonodaji. Objekt je bil postavljen v 3 mesecih.

Objekt je sestavljen iz treh delov. Dva dela, pot in stolp so sestavljeni iz elementov, ki so bili prej zgrajeni ali postavljeni v proizvodnji in so bili na lokacijo samo prepeljani ali sestavljeni. Tako je bila možna hitra gradnja. Kompleten objekt je sestavljen iz lesa duglazije, ki smo ga pripeljali iz Nemčije. Ta vrsta lesa se vedno bolj uporablja v gospodarstvu kot nadomestek za smreko in macesen. Izbrali smo ga zaradi odpornosti na vremensko dogajanje.

Andreja Čokl, Marko Rozman