Aktualna tema

Pionirska dela na področju podvodnih raziskav in konservacije mokrega lesa

Unescov znak Ljubljanico postavlja na mednarodni zemljevid, ob bok pomorskim velesilam

20190711_140522-1200×691
foto: Darja Pograjc

Reka Ljubljanica sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji. Od leta 2003 je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, Unescov znak pa jo postavlja na mednarodni zemljevid, ob bok pomorskim velesilam in je “dobra odskočna deska za sam razvoj stroke“, razloži Irena Šinkovec, strokovna vodja projekta Ljubljanica, Muzej in galerije mesta Ljubljane.

“Mi smo s tem projektom naredili nekaj pionirskih del. Poleg samih podvodnih raziskav tudi nove metode dokumentiranja, konservacijo mokrega lesa, da smo v tem času vzpostavili depozitorij za moker les, po katerem sta barje in Slovenija izjemno prepoznavna. S tem projektom smo nekako zakoličili pot za prihodnost.”

Unescov znak velja štiri leta, za njegovo podaljšanje bo treba še naprej sodelovati pri podvodnih raziskavah.

Poseben podvig je bil dvig 15 metrov dolgega deblaka iz Ljubljanice pred štirimi leti. To je do zdaj največji predmet iz mokrega lesa, ki so ga pri nas dvignili iz vode. Največji kos deblaka je bil dolg šest metrov, tehtal je več kot tono. Dr. Katja Kavkler, vodja Naravoslovnega oddelka Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine in vodja projekta konserviranja deblaka, pove, da so končali dela, povezana z metodo konservacije z melaminsko smolo.

“Ravno prejšnji teden smo ga vzeli iz smole in smolo strdili. Najhitreje se strdi na povišani temperaturi, tako smo tudi mi naredili. Ta hip pripravljamo deblak na postopek sušenja.”

Ko bo postopek počasnega sušenja končan, bodo površino zaščitili s premazom in kose sestavili v celoto. Predmet bo na ogled v muzejskem prostoru na Vrhniki v Razstavišču Moja Ljubljanica.