Nedeljsko jutro na Prvem

Najprej so ga metali svinjam, zdaj brez njega ne gre

Njegovo veličanstvo – krompir!

krompir1
foto: Pixabay

Krompir danes predstavlja četrto najpomembnejšo hranilno rastlino na svetu, več pojemo le pšenice, riža in koruze. V Peruju, od koder krompir izvira, ga poznajo že 7000 let, pri nas se je uveljavil šele v 18. stoletju. A od takrat redko mine kosilo brez te poljščine.

In če Perujci poznajo kar 3.000 vrst krompirja in praznujejo celo nacionalni dan krompirja, se lahko tudi Slovenci pohvalimo s številnimi sortami in svetovnim prvenstvom v pripravi praženega krompirja. Kljub temu za največje “krompirjevce” veljajo Belorusi, saj ga največ pojedo, pridelajo pa ga največ Kitajci.

“Slovenci ga pridelujemo vse manj, tudi vremenske razmere zadnja leta ne gredo na roke slovenskim pridelovalcem. Samooskrbni že dolgo nismo, a le redko nedeljsko kosilo mine brez krompirja.” (dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije)

Pa da ne boste mislili, da o krompirju pišejo le agronomi in kuharji! Krompir je svoje mesto našel tudi v literaturi, o njem sta pisala Shakespeare in Vodnik, v vsakodnevnem jeziku pa nas poleg v receptih spremlja tudi v številnih frazemih:

“Vsi poznamo izraz imeti krompir, ki pomeni srečo, manj poznan pa je izraz ne imeti za slan krompir, ki pomeni, da je nekdo reven. Danes mladina raje uporabi izraz ne imeti za burek. ” (doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)