Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V oddaji, v kateri tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Varnost v Kočevju pod drobnogledom
Civilna iniciativa Stop nasilju, v sredo 5.10 napoveduje miroljubno srečanje v Kočevju, s katerim želi opozoriti na porast nasilnih in kaznivih dejanj v tej občini. Vodja iniciative, Maksimiljan Vovk pravi, da so stvari ušle izpod nadzora.
“Ko pride tako daleč, da se bojiš za svoje življenje ali življenje bližnjega, je potrebno ukrepati. To nasilje je bilo v zadnjem času nevzdržno, od vlomov, tatvin. Zato smo rekli, da je dovolj in da moramo kot družba oziroma občani nekaj ukrenit. Želimo opozoriti odgovorne inštitucije, da začnejo opravljati svoje delo.”
Na območju policijske postaje Kočevje je varnostna situacija podobna, kot na območju ostalih policijskih uprav. Tako kot drugje, tudi v Kočevju policija beleži padec kaznivih dejanj, predvsem zoper premoženje in zoper življenje in telo.
Ta padec je nekje do zdaj 20 %, pri tem pa je potrebno poudariti, da je preiskanost v primerjavi z lanskim letom malenkost boljša. Policiji ni znano, tako kot javnosti, kdo naj bi bili storilci kaznivih dejanj. Pozivamo vse, ki karkoli vedo, so slišali kdo bi lahko bil storilec ali so jim znane posamezne podrobnosti storitve kaznivega dejanje, naj to prijavijo na PP Kočevje, številko 113, anonimni telefon policije 080 12 00 ali oddajo e-prijavo preko portala policija.
Vodja sektorja kriminalistične policije, Damjan Petrič
Boris Zupanc, upokojeni podjetnik iz Kočevja pravi, da mora tisti, ki stori kaznivo dejanje, zanj tudi odgovarjati.
Zato mečejo Rome vse v en koš, ni res. Tudi dobri Romi in delovni so. Jaz sem delal celo življenje, od mladih let. Če kaj naredim, naj me kaznujejo in tako naj ukrepajo. Če ne morejo proti mladoletnim, pa naj proti njihovim staršem. Ker ne ukrepajo, proti njim nastradajo tudi drugi pošteni ljudje, ki niso nič krivi.
Na sredinem, glasbeno kulturnem dogodku v Kočevju, bodo predstavili zgodbe občanov. Poudarjajo, da ne gre za protiromski shod, gre za shod proti nasilju, ki ga izvajajo posamezniki. Podobno srečanje “Želimo normalno življenje” so v začetku poletja pripravili v hrvaškem Čakovcu. Čeprav je od shoda minilo že nekaj mesecev, so posledice še vedno vidne in kot pravi Veljko Kajtazi, poslanec romske narodne skupnosti v hrvaškem Saboru, se nestrpnost do Romov povečuje.
Žalosti me da je do tega sploh prišlo. Povod za shod niso bila dejanja Romov, ampak bolj pridobivanje glasov za evropske parlamentarne volitve na račun Romov. Posledice, ki so vidne še danes, kot je policijski nadzor nad Romi, ne bodo koristile nikomur, še najmanj pa romski skupnosti.
Zadnji ponedeljek v mesecu se posvetimo tudi romskemu jeziku. V tokratni rubriki bomo izvedeli kakšno mišljenje o romskem jeziku imajo osnovnošolci in njihovi starši v Sloveniji.
