Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Šentjakobska čitalnica, Miško Kranjec, Svobodno tržaško ozemlje
Na današnji dan leta 1901 je bila pri Svetem Jakobu, takratnem predmestju Trsta, v prostorih »Delavskega konsumnega društva« ustanovljena »Šentjakobska čitalnica«, nekaj let pozneje pa je nove prostore dobila na Trgu Svetega Jakoba. Uspešno je delovala vse do prve svetovne vojne, pa tudi po njej – še posebno delovna je bila gledališka skupina. Ta je zadnjič nastopila julija leta 1926. Ko se je ob koncu takratne uprizoritve Cankarjeve drame “Za narodov blagor” spustil zastor, se je simbolično končalo tudi delo čitalnice in vseh slovenskih organizacij, ki so imele v tej stavbi svoje prostore.
V čitalnici pri Svetem Jakobu je bila tudi knjižnica, ki je imela svoj »poslovni red«. V njem je med drugim pisalo, »da se knjige izposojujejo osebam obojega spola, ki stanujejo pri Svetem Jakobu, tudi če niso člani čitalnice«, pač pa sme društveni odbor odkloniti izposojo osebam, »ki so že večkrat zaostale z vrnitvijo knjig, ali ki knjige pomažejo ali raztrgajo, pa nočejo poravnati škode«.
Stanujočim zunaj Svetega Jakoba lahko posodijo knjige, »če je dotičnik osebno poznan v društvu ali vsaj kakemu odborniku ali s posebnim odborovim dovoljenjem.«
Knjige je bilo treba vrniti v 21-ih dneh, kdor pa »v tej dobi ne vrne knjige, pošlje se mu sodnijski plačilni nalog ter zgubi za vedno pravico do izposojevanja«, je določal poslovni red.
Čitalnica in knjižnica pri Svetem Jakobu v Trstu sta bili uradno zaprti na današnji dan leta 1927, gledališko dvorano pa so nasilno zavzeli fašisti in v njej odprli svoj rajonski sedež.
—–
Pripovednik in časnikar MIŠKO KRANJEC je v Ljubljani študiral slavistiko, vendar je študij opustil in se vključil v literarno in politično življenje. Najprej je bil v krogu krščanskih socialistov, v zgodnjih 30-ih letih prejšnjega stoletja pa se je z njimi razšel in se v levoliberalnem krogu navzel marksističnega svetovnega nazora. Leta 1941 je bil eden izmed organizatorjev odpora proti madžarskemu okupatorju v Prekmurju. Po vojni je delal v uredništvu Ljudske pravice, bil direktor Cankarjeve založbe, Ljubljanskega dnevnika in Slovenskega knjižnega zavoda ter urednik Prešernove družbe in revije Obzornik.
Miško Kranjec je ustvaril enega najobsežnejših knjižnih opusov na Slovenskem. Šele politično neobremenjeni obsežni avtobiografski romani so mu prinesli splošno priznanje ter sloves glasnika in umetnika prekmurske pokrajine in njenega človeka. Za Kranjčevo pisanje sta značilni izredno toplo in čustveno razmerje do domače prekmurske krajine ter živo prikazovanje dogodkov in ljudi.
Njegova najboljša dela so romani Os življenja, Kapitanovi, Zgubljena vera, Mladost v močvirju in Strici so mi povedali. V letih 1964 in 1976 je dobil Prešernovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1908 v Véliki Pólani v Prekmurju.
—–
Na današnji dan leta 1947 je začela veljati mirovna pogodba, s katero je mesto Trst z okolico prišlo pod zaščito Združenih narodov. Na Svobodnem tržaškem ozemlju je veljal “začasni” režim pod upravo anglo-ameriške v coni A in jugoslovanske vojske v coni B. Cona A Svobodnega tržaškega ozemlja je obsegala mesto Trst z okoliškimi občinami, cona B pa okraja Koper in Buje. Ta razdelitev je veljala do 5. oktobra 1954, ko sta bili omenjeni vojaški upravi odpravljeni. Cona A je bila priključena Italiji, Cona B pa Jugoslaviji.
Državni zbor Republike Slovenije je leta 2005 15. september razglasil za državni praznik: »dan vrnitve Primorske k matični domovini«.
