Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Večer rezijanske kulture v Slovenskem etnografskem muzeju
V teh dneh bo minilo sto let od rojstva Milka Matičeta, etnologa in etnografa, ki je med drugim Zverinicam iz Rezije in drugim rezijanskim pravljicam vdahnil novo, tako rekoč trajno življenje. Bogata etnološka dediščina Rezije ima danes svoje mesto v Muzeju rezijanskih ljudi na Solbici. Nesnovna dediščina, kot sta glasba in ples, pa v Reziji še vedno prehajata od ust do ust.
Dolina Rezije, na drugi strani državne meje, tudi v današnjem globalnem svetu ostaja samosvoja, zaprta, tiha, skrivnostna in zelo zadržana. Nesnovna dediščina se ohranja zavoljo nekaterih vztrajnih posameznikov, ki so se in se še zavedajo vrednosti tega duhovnega bogastva. Nocoj prihajajo v prestolnico in v Slovenskem etnografskem muzeju bodo priredili Večer rezijanske kulture. Sandro Quaglia in Silvana Paletti bosta skupaj z Bogdano Herman pela rezijanske pesmi. Doživeti bo mogoče star način petja z bordunom, slišati kakšno staro pravljico, člani Folklorne skupine Val Resia pa bodo s citiro in bunkulo zaigrali nekaj rezijanskih viž in seveda tudi zaplesali. Nesnovna dediščina je tista, ki jasno izraža spoj romanskega in slovanskega sveta, izpričuje starosvetnost ter združuje svet nasprotnih si stališč in nazorov prebivalcev tudi onkraj državne meje, kjer se je še pred pol stoletja govorilo rezijansko, danes pa v tem vztraja le še peščica ljudi, med njimi pesnica Silvana Paletti, ki pravi: »Moj jezik ne stanuje v ustih …«
