Intelekta

“Plečnik in sveto”

Razstava liturgičnega posodja največjega slovenskega mojstra arhitekture, po izjemnem uspehu v Vatikanu, za kratek čas in ekskluzivno, tudi doma

1_FOTO_Vatican_MMLA.Peunik_MGML
foto: Škorjančev kelih, 1951; Andrej Peunik/MGML

Razstava »Plečnik in sveto« razkriva, da Jože Plečnik ni bil le mojster monumentalne arhitekture, temveč tudi izjemen oblikovalec sakralnih predmetov. Na razstavi je na ogled 33 izbranih predmetov (kelihov, monštranc, ciborijev in zakramentarijev), skratka najlepših primerkov iz mojstrovega velikega opusa, ki jih sicer hranijo slovenske cerkve, samostani, nekaj tudi zasebniki. »Tema oblikovanja sakralnih predmetov je v opusu sodobnih arhitektov in oblikovalcev precej izjemna in tu je Plečnik ustvaril v svetovnem merilu nekaj enkratnega, tako po številu izdelkov kot tudi po njihovi kakovosti in izvirnosti,« je ob njenem odprtju v Vatikanskih muzejih izpostavil Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Plečnikovo liturgično posodje je v sobani na vhodu v galerijo Pinacoteca Vaticana, v kateri so na ogled dela Tiziana, Raphaela, Leonarda denimo, doživelo občudovanje obiskovalcev. V tokratni oddaji pa odstiramo tudi mojstrovo pojmovanje svetega, umetnosti pa tudi njegovo vlogo reformatorja cerkvenega prostora. Z nami bodo največji poznavalci dela in življenja Jožeta Plečnika: Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše, raziskovalec dr. Tomaž Jurca in umetnostni zgodovinar in kritik ter vsebinski avtor razstave “Plečnik in sveto”, dr. Peter Krečič.

Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.

Jože Plečnik

V Vatikanskih muzejih je bil izjemen odziv javnosti. Moramo si predstavljati, da so v tem poletnem terminu Vatikanski muzeji najbolj obiskani, ocenjujejo, da jih dnevno obišče več kot 25 tisoč ljudi. Tako, da je število obiskovalcev, ki se je seznanilo s tem Plečnikovim delom, za naše razmere kar nepredstavljivo. Jaz imam lastno izkušnjo, ko smo še postavljali razstavo v Vatikanu, so bila vrata v dvorano delno priprta in so obiskovalci že kukali in zrli v to zlato vitrino in posodje ter izražali občudovanje in nekako presenečenje. Seveda, Plečnikovo ime je v našem srednjeevropskem prostoru dobro znano, za neke obiskovalce z drugih kontinentov pa je bilo to veliko presenečenje.

Ana Porok

Plečnik je umetnost pojmoval kot vero. Za njega je vsaka arhitektura sveta. Umetnost je zanj kot molitev. In kot mora biti molitev preprosta, brez nepotrebnega okrasja, vsem razumljiva, takšno mora biti tudi arhitekturno delo. S tem, da je vseskozi to delo tudi monumentalno, neko strahospoštovanje pred Bogom občutimo tukaj. S svojimi cerkvenimi interierji Plečnik tudi zelo nazorno pokaže to, da duhovnik ni več visoko nad ostalimi verniki in da je izvirno, prvinsko krščanstvo bilo demokratično in nedogmatično.

dr. Tomaž Jurca

Brat duhovnik je Plečnika leta 1913 spodbudil, da je zanj zasnoval in izdelal prvi kelih, Andrejev kelih. Mojster z njim tudi jasno izpove ne samo svojo umetniško ampak tudi moralno držo. On pravi, da o ceni keliha ne more odločati borza, cena dragih kovin in kamnov. Cena keliha zraste z njegovo oblikovanostjo in namenom. To mora biti poduhovljeno dejanje oblikovanja, pri katerem material igra šele drugotno vlogo.

dr. Peter Krečič

Ta razstava vendarle še ni čisto tisto, kar bi si Plečnik zaslužil. Njegovo mesto je sredi Sikstinske kapele, s celotnim sakralnim opusom.

dr. Krečič