Zbirki osebnih podatkov na spletu se pridružuje naš obraz
Digitalizacija vsakdanjega življenja otežuje osmišljanje sveta okrog nas. Živimo v času postresnice, alternativnih dejstev, lažnih novic, algoritmi spletnih gigantov nas zapirajo v mnenjske mehurčke, v katerih se družimo s sebi podobnimi in si izmenjujemo šokantna razkritja o nasprotno mislečih. Ločevanje resnice od laži je vse težje. Z novo tehnologijo ustvarjanja lažnih videoposnetkov, tako imenovano "deepfake" tehnologijo, bo to še težje. Za kakšno tehnologijo gre, kako se je razvila, kje vse se uporablja in kako se lahko zlorablja? To smo preverili v tokratni Intelekti.
Podobe so v digitaliziranem svetu postale del vsakdanje komunikacije. Videoposnetek je še zadnji medij, ki mu zaupamo. Da gre lahko za lažno prikazovanje resničnosti, si sploh ne moremo predstavljati. Ampak, zakaj ne? Že v filmu Forest Gump smo videli, kako se Tom Hanks pogovarja s Johnom F. Kennedijem, Johnom Lennonom in drugimi pokojnimi politiki in zvezdniki, na velikem platnu smo gledali dinozavre, Nezemljane, vilince, čarovnike, govoreče opice in pojoče leve. Pa tudi pomlajene ali postarane igralke in igralce, ki izvajajo neverjetne akrobacije, plešejo balet ali drsajo na olimpijskem ledu. Film nam že vso svojo zgodovino prikazuje lažne podobe, da nas začarajo in popeljejo v drugačne svetove.
Tehnologija je napredovala bliskovito hitro. Strojno učenje, umetna inteligenca in tehnologija biometričnega prepoznavanja obrazov so omogočili hitrejše, cenejše in preprostejše ustvarjanje lažne resničnosti. Z zabavnimi aplikacijami se lahko postaramo ali pomladimo, zamenjamo obraze s prijatelji ali s filmskimi zvezdniki in tako nastopamo v svetovnih filmskih in televizijskih uspešnicah. Kdaj pa tehnologija tako imenovanih »deepfake« videov preneha biti zabavna in postane nevarna?
Družabni mediji so nas pripeljali v čas postresnice, alternativnih dejstev, lažnih novic, saj vsak lahko reče kar koli. Dr. Ilija Tomanić Trivundža s Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani:
»Ti manipulirani videi so nekaj, kar povsem paše v to okolje. So izraz tega postresničnostnega obdobja.«
Algoritmi spletnih gigantov nas zapirajo v mnenjske mehurčke, v katerih se družimo s sebi podobnimi in si izmenjujemo šokantna razkritja o nasprotno mislečih. Dr. Igor Vobič s Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani:
»Tako da se lahko oblikujejo določene skupine, ki zatrjujejo, da Zemlja ni okrogla, ampak ploščata.«
Živimo v času, ko ne moremo več zaupati temu, kar vidimo. Psihologinja Katarina Veselko iz OK Consulting:
»Naši možgani pa so se skozi vso zgodovino učili, da je to, kar vidimo, resnično.«
Digitalizacija vsakdanjega življenja tako močno otežuje osmišljanje sveta okrog nas. Naučiti se bomo morali preverjati … ves čas … vse. Kar bo še posebej težko v času krize, izrednih razmer, vojne. Za oblikovanje »deepfejkov« so ključni biometrija obraza, strojno učenje in umetna inteligenca ter veliko slikovnega gradiva. Tega na družbenih omrežjih ne manjka. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke:
»Torej, naš obraz je tako oseben podatek, kot naš EMŠO, kot naš podpis.«
Dr. Marko Milosavljević s Centra za družboslovno terminološko in publicistično raziskovanje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ob tem opozarja, da mora zato tehnologija:
»Samo sebe na neki način omejiti in razmisliti, kam vse to lahko pelje. Na to so opozarjali od Isaaca Asimova, Aldousa Huxleyja, Raya Bradburyja do vseh možnih filozofov, avtorjev, pisateljev in tako naprej.«
Sicer bomo živeli v distopiji prej, kot mislimo.
