Del 20 milijard slovenskih prihrankov v bankah bi se ob morebitni uvedbi ležarin utegnil preliti na borzo
Kam se v času ohlajanja gospodarstva in bančnih ležarin splača vlagati svoje prihranke? Za višje donose je, po ocenah borznih strokovnjakov, vsekakor primerno razpršeno in postopno vlaganje na delniške in obvezniške trge.
Vse glasnejše govorice, da bankirji zaradi negativnih obresti na depozite razmišljajo o uvedbi ležarin tudi za fizične osebe, z napetostjo spremljajo borzniki. V bankah je namreč naloženih okoli 20 milijard evrov prihrankov, ki prinašajo nič ali skoraj nič obresti. Ne glede na to, predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec ni pretirano optimističen:
“Na kratek rok večjega vpliva ne bo, seveda bi si pa na Ljubljanski borzi želeli da se teh 20 milijard, ki ga ima prebivalstvo v slovenskih bankah aktivira. Zdaj je namreč to mrtev kapital.”
Struktura premoženja vsakega varčevalca bi morala biti razpršena in ne naložena izključno v bankah, je prepričan Aleš Lokar, Generali Investments:
“Taka struktura kot je danes prinaša neoptimalne rezultate, kar je na koncu vidno na donosih.”
Večji donosi so, kot pravi, vsekakor v delniških in obvezniških papirjih, pa tudi tu je treba biti previden in ne vse staviti na primer na slovenske delnice.
