Od več kot 1400 opisanih vrst netopirjev se le tri prehranjujejo s krvjo. In še to ne primarno s človeško.
Že Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo netopir razlaga kot »miši podoben sesalec, ki je sposoben letati«. Drugo drži, prvo pa niti ne. Leteče podgane, ki pijejo kri, so napadalni, slepi in se zapletajo v lase. Nič od naštetega ne drži. Sploh zadnjo trditev ovrže t.i. eholokacija, poseben sistem, ki ga netopirji uporabljajo in deluje kot sonar. Z oddajanjem visokofrekvenčnih tonov ter poslušanjem njihovega odboja od ovir, lahko nočni letalci zaznajo tudi kot las tanko oviro – in zato se netopir ne bo zapletel v lase. Se pa včasih tako zdi, saj so izjemno hitri. Med lovom dosegajo tudi hitrost več kot 60 km/h.
Netopirji imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju dinamičnega ravnovesja v naravi. Če jih ne bi bilo, bi se lahko poslovili od banan, avokada, manga in tequile (oprašujejo tudi agave). Sicer pa imajo zelo zanimivo socialno strukturo, razlaga Simon Zidar s Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev:
Zanimivo je, da imajo vampirski netopirji poudarjeno altruistično vedenje – če se kdo v koloniji netopirjev ni najdel, dobi od drugega.
Najmanjša vrsta netopirja, ki živi v Sloveniji, tehta kot vrečka sladkorja, ki jo dobimo ob kavi (5 gramov), razpon prhuti tistih največjih pa je lahko tudi več kot 45 centimetrov.
