»Če misliš, da bo tvoja pot brez ovinkov, se motiš. Če misliš, da je pot drugih manj grapasta in z manj kamni posuta kot tvoja, se motiš. Če misliš, da si že zadosti hodil in da slednjič lahko sedeš, se motiš. Hodi veselo in žvižgaj in poj!« S temi duhovnimi mislimi se začenja knjiga Camino – moja samotna pot, ki jo je napisala Staša Lepej Bašelj. Leta 2007 je sama prehodila 807 kilometrov dolgo pot Camino Frances. To je bil klic, ki sem ga začutila globoko v sebi, pravi avtorica. O čem je premišljevala v dolgih urah hoje, kaj je doživljala, kako se je očiščevala od vsega, kar jo je doletelo v življenju? Od tega je minilo že dvanajst let. In kako Staša Lepej Bašelj živi, čuti in razmišlja danes, s čim se ukvarja?
Po katerih poteh hodi trinajst let po Caminu? Notarka iz Zagorja, ki posluša Vlada Kreslina in rada bere, piše, govori
»Če misliš, da bo tvoja pot brez ovinkov, se motiš. Če misliš, da je pot drugih manj grapasta in z manj kamni posuta kot tvoja, se motiš. Če misliš, da si že zadosti hodil in da slednjič lahko sedeš, se motiš. Hodi veselo in žvižgaj in poj!« S temi duhovnimi mislimi se začenja knjiga Camino – moja samotna pot, ki jo je napisala Staša Lepej. Leta 2006 je sama prehodila 807 kilometrov dolgo pot Camino Frances. To je bil klic, ki sem ga začutila globoko v sebi, pravi avtorica. O čem je premišljevala v dolgih urah hoje, kaj je doživljala, kako se je očiščevala od vsega, kar jo je doletelo v življenju? Od tega je minilo že trinajst let. In kako Staša Lepej živi, čuti in razmišlja danes? S čim se ukvarja?
