Sotočja

Kje bodo vihrale slovenske zastave?

Slovenska zastava kot simbol Slovencev v Furlaniji Julijski krajini, gledališka delavnica koroških Slovencev v Ankaranu, tabor prekmurskih in porabski otrok na Goričkem

zastave
zastave na državni OŠ s slovenskim učnim jezikom Avgust Černikogoj
foto: Mi, Slovenci v Italiji

Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost.

V razsodba ustavnega sodišča iz leta 1987 je zapisano, da imajo narodne skupnosti pravico do lastne izbire svoje zastave, četudi je to zastava neke druge države, pojasnjuje predsednica SKGZ Ksenija Dobrila v pogovoru z Mirjam Muženič:

»Predpostavljamo, da je naša skupnost narodna in ne jezikovna. Skupno z matičnim narodom imamo himno, jezik, kulturo, zgodovinski spomin in posledično tudi zastavo. To je logično za narodno prepoznavnost.«

Vendar pa vladni predstavnik, prefekt v Trstu, ni takšnega mnenja. Obešanja zastave ni prepovedal, pravi deželni poslanec Igor Gabrovec, je pa podvomil, ali je lahko to zastava neke tuje države. Po mnenju prefekta bi lahko takšna zastava ustvarjala zmedo na javnih poslopjih, kje se teritorialno dejansko nahaja, poleg tega pa je slovenska državna zastava last tujega subjekta in ne Italije.

Enotna glede svoje zastave pa ni niti slovenska narodna skupnost, priznava Igor Gabrovec:

»Slovenci smo raznolika skupnost in kot taki zelo barvito razpravljamo, diskutiramo, se tudi kregamo o vsaki možni stvari. V tem smo enaki Italijanom. Vnela se je razprava, ki ni od danes.«

Dilema je, ali še naprej vztrajati na slovenski državni zastavi, ki že visi na nekaterih slovenskih šolah in dvojezičnih uradih, ali oblikovati neko novo zastavo, kot je primer pri južnih Tirolcih, ki nimajo ne avstrijske ne nemške, pojasnjuje Igor Gabrovec.

»Mislim, da moramo vztrajati na tem, za kar se zavzemamo zadnjih 25 let.«

Iskanje novih simbolov bi namreč odprlo nova vprašanja, kdo je poklican za njihovo oblikovanje, odobritev in kako naj bo to zapisano v zakonu.

»Tako tvegamo, da se bodo mnenja kresala še naslednjih 50 let ali več«

Avtohtona italijanska narodna skupnost v Sloveniji si je že leta 1991 za svoj simbol izbrala italijansko trobojnico in zaprosila tudi za primerno ustavno priznanje, pravi predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul.

»V prvih letih smo imeli nekaj težav pri njenem izobešanju, vendar je od polovice 90-ih let izobešena na pročelju vseh javnih stavb v dvojezičnih občinah Hrvaške Istre in Slovenije. To je simbol italijanske narodne skupnosti, četudi je hkrati državna zastava Italije.«

Zastava je pomemben simbol narodne skupnosti, dodaja:

»Pomembno je, da narodnostna skupnost lahko samostojno izbere svoje simbole, da so ti del njene pripadnosti in da tudi tako sporočajo, da je njihov življenjski prostor del italijanskega naroda, oziroma, kakor za Slovence v Italiji, slovenskega naroda. Torej je zastava pomemben simbol zgodovinske prisotnosti.«

Priprave na gledališko dogajanje

V Ankaranu se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic, na katerih je v prvem tednu sodelovalo več kot 100 predvsem mladih z avstrijske Koroške, med njimi po tri gledališke skupine iz  Bilčovsa in Šmihela pri Pliberku. Slednji so pripravljali predstavo, s katero bodo obeležili dva pomembna jubileja – 40 let lutkovne dejavnosti in 20 let mednarodnega lutkovnega festivala Cikl Cakl.

Udeležencem gledališke delavnice smo se pridružili tudi v četrtek dopoldne v oddaji Prvi na obisku.

Druženje mladih Porabcev in Prekmurcev

Razvojna agencija Slovenska krajina je v okviru projekta ETHOS LAND v turistično-nastavitvenem centru Peterloug v Markovcih na Goričkem pripravila tabor za mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. Čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, je tako povezal mlade z obeh strani meje.

Bistvo omenjenega triletnega Interregovega čezmejnega projekta, v katerem sodelujejo partnerji iz Slovenije in Madžarske je razvoj etičnega turizma, ki zagotavlja gospodarski in družbeni razvoj ob hkratnem varovanju okolja, torej vključuje okoljske, gospodarske in socialne vidike.

Viktoria Hanžek, ki je skupaj s Tamasem Kovacsem v začetku avgusta prevzela vodenje Razvojne agencije Slovenska krajina, je povedala, da so za 50 otrok pripravili zelo pester program. Od obiska Murske Sobote in paviljona Expano, kopanja v Termah, obiska muzeja na prostem v narodnem parku Őrség do rokodelskih delavnic, kjer so mladi iz naravnih materialov izdelovali srca, sove in jabolka.

Da je na taboru lepo, je Silvi Eory povedal tudi mladi porabski Slovenec Mate Labritz:

»Tabor je zelo dober, veliko se igramo, zelo dobro se počutimo, pojemo in se pogovarjamo.«

 

Prisluhnite oddaji!

Tabor na Goričkem

foto: Silva Eöry