Satelit Trisat je okoli 4 kilograme težka visokotehnološka naprava, podobna škatli za čevlje, z izstrelitvijo katere se bo Slovenija vpisala na seznam držav s satelitom v orbiti. Cilj misije, ki se je začela kot študentski projekt v Laboratoriju za elektronske in informacijske sisteme na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, je Evropi in svetu pokazati, kaj zmoremo v Sloveniji na področju vesoljskih tehnologij, in da vesolje ni le poligon za največje igralce. Posamezni deli nanosatelita, kot je na primer multispektralna kamera, so na trgu že deležni velike pozornosti. Prednost Trisata, ki je skoraj v celoti plod slovenskega znanja, pa je tudi izjemna miniaturizacija sestavnih delov. O začetkih misije, izzivih, s katerimi so se v Mariboru soočili pri razvijanju Trisata, čakanju na nov datum izstrelitve in življenju satelita v vesolju v oddaji Prvega Slovenija v vesolju.

Satelit Trisat je nastal v sodelovanju mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter podjetja SkyLabs, zdaj na Nizozemskem čaka na določitev novega datuma izstrelitve

Satelit Trisat je okoli štiri kilograme težka naprava, podobna škatli za čevlje, z izstrelitvijo katere se bo Slovenija vpisala na seznam držav s satelitom v orbiti. Cilj misije, ki se je začela kot študentski projekt v Laboratoriju za elektronske in informacijske sisteme na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, je Evropi in svetu pokazati, kaj zmoremo v Sloveniji na področju vesoljskih tehnologij.

“Ključna tehnologija, ki jo je prepoznala ESA, so te pretokovne zaščite, s pomočjo katerih lahko v nizkih orbitah uporabimo tako imenovane komercialne komponente, s tem miniaturiziramo celoten sistem in ga tudi pocenimo,” razloži dr. Iztok Kramberger. Kamera, ki je na satelitu, je občutljiva v kratkovalovnem infrardečem spektru, ki ga človeško oko ne zaznava,” doda dr. Tomaž Rotovnik iz SkyLabsa in opozori tudi na procesor satelita: “Gre za eno majhno procesno jedro, ki naslavlja evropsko tehnološko neodvisnost. Takega procesorja v tej obliki, tem razredu, tem rangu Evropa ne premore.”

Ime satelita je sestavljenka iz besed Triglav in satelit. Podoba najvišje slovenske gore, okoli katere kroži satelit, je tudi na logotipu Trisata. Trisat je plod slovenskega znanja, tudi večina tehnologije razen solarnih panelov in dela navigacijskega modula je bila izdelana v naši državi. Pri načrtovanju satelita so se seveda ukvarjali tudi s tipičnimi vesoljskimi izzivi, kot sta radiacija in segrevanje aparatur. Gre za delo, pri katerem je treba nenehno iskati drugačne, inovativne rešitve. Pa tudi zasilna skladišča, pove dr. Iztok Kramberger:

“Za izgradnjo strukture satelita in nekaterih podsistemov potrebujemo specifičen aerospace aluminij. Ta aluminij smo začeli iskati okoli. Morali smo kupiti 10 bal po 2 krat 1 kvadratni meter, ker to podjetje ne trži majhnih količin. Še zdaj imam nedostopen kabinet, ker je poln aluminija.”

Mariborsko ekipo smo v prostorih Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme obiskali v začetku julija, ko so na satelitu izvajali še zadnje teste. Čez nekaj dni so načrtovali pot na Nizozemsko, kjer so satelit integrirali na nosilec rakete, s katero bo šel v vesolje. Tja so se odpravili z avtom. Ko so se v preteklosti na pot z maketo satelita odpravili z letalom, so bili na letališču deležni posebne pozornosti.

“Nazadnje, ko je satelit letel, sva šla z maketo na Nizozemsko. Ko sva prispela na letališče v Gradec, sem dobil posebno spremstvo. Prišel je celo vodja neke inšpekcijske službe. Celoten satelit so odprli. Preverili z vsemi mogočimi aparaturami, za kaj gre. Morda zato, ker je bil tako zložen v kovčku in dve beli rokavici zraven,” pripetljaj opiše dr. Iztok Kramberger.

Satelit naj bi pot iz Nizozemske nadaljeval v Brno, pozneje, pred izstrelitvijo, v Francosko Gvajano. Izstrelitev Trisata je bila sprva načrtovana za letošnji 9. september. Zaradi neuspešne zadnje izstrelitve rakete Vega je pot slovenskega satelita v vesolje za zdaj v zraku. “Satelit bo šel zdaj v vesolje v drugi polovici decembra ali pa šele leta 2020,” nam je še povedal dr. Iztok Kramberger.

Andreja Gradišar