Slovenija v vesolju

Slovensko znanje prisotno tudi pri fotografiji črne luknje

Predstavljamo delo podjetij Cosylab, Sinergise, Skylabs in Centra odličnosti Vesolje

črna luknja
The Event Horizon Telescope (EHT) — a planet-scale array of eight ground-based radio telescopes forged through international collaboration — was designed to capture images of a black hole. In coordinated press conferences across the globe, EHT researchers revealed that they succeeded, unveiling the first direct visual evidence of the supermassive black hole in the centre of Messier 87 and its shadow. The shadow of a black hole seen here is the closest we can come to an image of the black hole itself, a completely dark object from which light cannot escape. The black hole’s boundary — the event horizon from which the EHT takes its name — is around 2.5 times smaller than the shadow it casts and measures just under 40 billion km across. While this may sound large, this ring is only about 40 microarcseconds across — equivalent to measuring the length of a credit card on the surface of the Moon. Although the telescopes making up the EHT are not physically connected, they are able to synchronize their recorded data with atomic clocks — hydrogen masers — which precisely time their observations. These observations were collected at a wavelength of 1.3 mm during a 2017 global campaign. Each telescope of the EHT produced enormous amounts of data – roughly 350 terabytes per day – which was stored on high-performance helium-filled hard drives. These data were flown to highly specialised supercomputers — known as correlators — at the Max Planck Institute for Radio Astronomy and MIT Haystack Observatory to be combined. They were then painstakingly converted into an image using novel computational tools developed by the collaboration.
foto: EHT Collaboration/European Southern Observatory

Fotografija črne luknje bi lahko bila eden tistih dosežkov, ki ga bomo čez desetletja, ko se bomo ozirali nazaj v leto 2019, omenjali kot prelomnega v povezavi s to letnico. V začetku aprila je to izjemno natančno fotografijo posnel mednarodni konzorcij po imenu Event Horizon Telescope. Združil je moči opazovalnic vse od Antarktike do Havajev in na ta način ustvaril navidezni teleskop v velikosti Zemlje. Vsak teleskop je k precej večji sliki prispeval en majhen košček, pri čemer je svoje dodalo tudi slovensko podjetje Cosylab.

»Črna luknja je v galaksiji, ki je zelo oddaljena od naše. Več teleskopov po celi Zemlji je pridobilo razlike slike, poglede nanjo, ki so jih s posebnimi postopki združili v enotno sliko. Eden pomembnejših teleskopov pri tem je bil teleskop v observatoriju ALMA v Čilu. Projekt, s katerim se je naredilo kontrolni sistem za ta teleskop, pa je prvo naročilo Cosylaba,« nam je opisal Miha Vitorovič.

Kot je omenil sogovornik, je Cosylab v vesoljski industriji prisoten s svojimi kontrolnimi sistemi: »Imamo naprave, ki so velike ali iz več kosov in so prezapletene, da bi jih lahko upravljali z enim računalnikom. Običajno imamo sklop računalnikov, ki vsak upravlja nekaj naprav ali dele več naprav. Da lahko to uporabljamo, morajo vsi računalniki delovati usklajeno. Za to, da je to sploh mogoče, pa so razviti posebni programi in to so kontrolni sistemi.«

V okviru podjetja Cosylab je dolgo delovalo tudi podjetje Sinergise, ki je zdaj samostojno in se ukvarja s prostorskimi informacijskimi sistemi, pred tremi leti pa so se dejavno vključili tudi na področje obdelave satelitskih podatkov. Direktor podjetja Sinergise Grega Milčinski:

»Ko smo se vključili, so podatki bili, pa skoraj nihče jih ni mogel uporabljati, ker je bilo tega tako veliko in tako komplicirano, da je bilo preprosto nedostopno tistim, ki niso res eksperti na tem področju. In potem se je nam zdelo, da bi se dalo to spremeniti in smo razvili aplikaciji, ki te podatke naredita dostopne čisto vsakemu na tem svetu, ki ima dostop do interneta. Se mi zdi, da smo v našem podjetju bistveno pripomogli k temu preskoku, da so podatki bili nekje in bili uporabljani samo za razvojne aktivnosti do tega, da jih dejansko po celem svetu ljudje uporabljajo za spremljanje kmetijstva, spremljanje požarov in raznih drugih aplikacij.«

V Sloveniji delajo z Ministrstvom za kmetijstvo, za Geodetsko upravo, njihove stranke so tudi velika podjetja, ki se ukvarjajo ali s preciznim kmetijstvom ali strojnim učenjem. Grega Milčinski pravi, da bo hitro razvijajoče področje strojnega učenja pohitrilo procese spremljanja dogajanja na planetu. Podjetje Sinergize se vidi v sredini tega dogajanja, saj razvija odprtokodna orodja za strojno učenje.

V tokratni oddaji smo sicer govorili tudi o podjetju SkyLabs in Centru odličnosti Vesolje, ki sta soustvarila satelita NEMO-HD in Trisat – prva slovenska satelita, ki čakata na izstrelitev v vesolje.