Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Razmere v Venezueli so vedno slabše.
Pripravljeni ali ne, šolarji in dijaki so v tem tednu začeli s poukom. Za marsikoga izmed njih to morda ni najbolj vesela novica. Vendar bi se ob tem morali vprašati, koliko je takih, ki bi to z veseljem počeli, pa zaradi vojn, revščine ali drugih težkih razmer ne morejo ali celo ne smejo. Šolanje je privilegij, morda se tega preredko zavemo tudi odrasli. Kakorkoli že, naj bo novo šolsko leto za vse čim manj stresno in čim bolj uspešno.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu začenjamo z najbolj aktualnim dogajanjem v Venezueli. Marija Voglar, ki smo jo tja poklicali, poroča o slabem stanju države, od koder se bo v domovino vrnilo 47 ljudi. V okviru cikla predavanj na temo Slovenski jezik med mladimi rojaki je ta teden v Ljubljani o jeziku kot pomembnem dejavniku identitete v tujini spregovorila prevajalka Dani Stražar. Oddajo bo zaključil Vid Jamnik, uspešen slovenski glasbenik, ki živi v New Yorku.
Repatriacijo ureja zakon o odnosu Slovenije s Slovenci po svetu in predvideva, da lahko država poskrbi za priselitev Slovencev, ki živijo v državah, ki jih pestita huda gospodarska ali politična kriza. Na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu se zavedajo, da je izvedba repatriacije zapleten postopek vendar so kljub temu priprave na vrnitev 47 ljudi iz Venezuele v domovino že stekle. Ljudje, ki se bodo iz države, ki jo pesti državljanska vojna vrnili v domovino, si zgolj želijo živeti v miru in se nekoč vrniti nazaj, če bo to mogoče. Čeprav, pravi Marija Voglar, tisti z majhnimi otroki zaradi razmer verjetno nazaj v Venezuelo ne bodo odšli nikoli več.
V okviru cikla predavanj na temo Slovenski jezik med mladimi rojaki, ki jih organizira Svetovni slovenski kongres, je ta teden v Ljubljani o jeziku kot pomembnem dejavniku identitete v tujini spregovorila prevajalka Dani Stražar s Švedske. Rojena je bila na Švedskem slovenskim staršem, pri šestih letih se je vrnila v Slovenijo, nato pa v času študija ponovno odšla na Švedsko. Močno je povezana s tamkajšnjo slovensko skupnostjo, je tudi predsednica slovenskega društva Orfeum in podpredsednica Slovenske zveze na Švedskem. Poleg tega slovenske otroke v Jevleju poučuje slovenski jezik in kulturo. V pogovoru z Lili Brunec je Dani Stražar osvetlila rabo slovenščine med prvo, drugo in tretjo generacijo Slovencev na Švedskem, pozornost pa je namenila tudi uporabi slovenščine preko različnih glasbenih in kulturnih delavnic ter prireditev.
V prihodnjih minutah bomo spoznali izjemno uspešnega slovenskega glasbenika, Vida Jamnika, vibrafonista, Korošca in Slovenca po svetu. Z žarom v očeh pripoveduje o svoji glasbeni poti in zgodbah, ki so se že spisale, ter tistih, ki jih odpirajo novi izzivi. Med slednjimi je tudi magistrski študij na Manhattan School of Music – glasbeni šoli v New Yorku. To ameriško mesto ima vsekakor bogato zgodovino jazza in – nikoli ne spi. Tudi dnevi Vida Jamnika so izjemno polni, a si je vseeno z veseljem vzel čas za pogovor za našo oddajo.
Še nekaj kratkih novic:
V mesecu oktobru 2019 bo sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, obiskala Argentino z namenom dokumentiranja slovenskega besednega izročila pri članih slovenskih skupnosti. To so pravljice, povedke, anekdote, uganke, pregovori, izštevanke, stare molitvice in vse druge vrste folklornih besedil, ki so se prenašala iz roda v rod. Ta nadvse dragocena jezikovna in kulturna dediščina se zaradi spremenjenega načina življenja naglo izgublja, zato jo je treba čim prej zapisati in vsaj na ta način ohraniti za poznejše rodove. V slovenskih skupnostih v Buenos Airesu in Mendozi, če se bo ponudila priložnost, tudi v Bariločah, namerava Barbara Ivančič Kutin članom slovenskih skupnosti pripraviti zanimiva in dinamična predavanja, na katerih bodo udeleženci spoznali, kako raziskovalec pripovednega izročila opravlja svoje na terenu; udeleženci bodo lahko prisluhnili tudi zgodbam pripovedovalcev na avdio in video posnetkih, ki so nastali v različnih krajih na Slovenskem. Po predavanju in v naslednjih dneh bodo tisti, ki bodo začutili, da bi lahko tudi sami povedali kaj zanimivega, povabljeni k sodelovanju. Vsak, še tako neznaten drobec, ki se bo z zapisom ohranil, je lahko dragocen, sporoča rojakom v Argentini doc. dr. Barbara Ivančič Kutin.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVIII. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2018 do 31. 10. 2019.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
