Sledi časa

Robba v Slavini

Eno najbolj prepoznavnih del Francesca Robbe je tako imenovani Robbov vodnjak, malo manj znano pa je, da so njegova dela tudi v Slavini, vasi na Pivškem

ZUNANJŠČINA
Slavina, pogled na župnijsko cerkev.
foto: Hrani Janko Boštjančič.

Med imeni, ki so zaznamovala naše glavno mesto Ljubljano, je prav gotovo kipar Francesco Robba, ki ga večina pozna prav zaradi istoimenskega vodnjaka, ki stoji  pred mestno hišo. Malo manj znano pa je, da najdemo njegova kiparska dela tudi v drugih krajih od Zagreba, Karlovca do Reke in v vasi na Pivškem, v  Slavini. To je zelo zanimivo in presenetljivo, saj gre za vas, ki je, lahko bi rekli, v senci večjih središč, kot sta Pivka in Postojna. Toda Slavina je bila  očitno nekoč zelo pomemba, da so lahko naročali take kiparske mojstrovine, kot so jih izdelovali v tedaj izjemno priznani delavnici Francesca Robbe. Ta baročni kipar se je rodil v Benetkah 1. maja 1689 v družini, v kateri so se, to pa še ni dokazano, nekateri predniki ukvarjali tudi s kamnoseštvom in kiparstvom. Robba se je skupaj s kiparjem iz Padove Jacobom Contierijem okrog leta 1720 pojavil v Ljubljani in tu tudi ostal. Poročil se je s Terezijo, hčerko kamnoseka Luke Misleja. Po njegovi smrti pa je Robba leta 1727 prevzel  kamnoseško delavnico, v kateri je lahko sprejemal velika kamnoseška in kiparska naročila. Njegova dela nato najdemo v različnih krajih, med njimi tudi v vasi Slavina. Povezavo Robbe in omenjene pivške vasi bomo odkrivali v oddaji Sledi časa.

Sogovornika

Prof. dr. Matej Klemenčič

Prof. dr. Matej Klemenčič, 2019.

foto: Milan Trobič.

Prof. dr. Matej Klemenčič: “Francesco Robba je izviral iz beneške kamnoseške in kiparske družine. In v začetku drugega desetletja 18. stoletja je začel svojo vajensko dobo pri zelo uglednem beneškem  kiparju Pietru Baratti, ki je bil sicer doma iz Carrare in je v Benetkah dosegel velik uspeh in kariero, tako da je veljal v tistem času za enega najboljših beneških kiparjev. Robba je nato nekaj let ostal pri njem in skupaj z njim se je v isti delavnici učil tudi njegov brat Nicolo Robba, za katerim pa se je pozneje izgubila vsaka sled. Nato se je Robba odpravil v Ljubljano ter tam tudi ostal in se poročil z domačinko Terezijo Mislej.”

 

Mag. Janko Boštjančič

Janko Boštjančič.

foto: Arhiv Janko Boštjančič.

Robba v Slavini

Francesco Robba je nadaljeval tudi dela svojih predhodnikov kamnosekov in zato deloval v širšem prostoru vse od Ljubljane, Celovca, Zagreba, Karlovca do Pazina in Reke. Pri tem je zelo zanimivo, da najdemo njegova dela na pivškem koncu v župniji Slavina. Nam je med drugim povedal, prof. dr. Matej Klemenčič.

Neznani slikar poznega 18. stoletja, portret župnika Alessandra Dolcettija, Slavina.

foto: Arhiv Matej Klemenčič.

Glavno vlogo pri naročilih je imel takratni župnik v Slavini Alessandro Dolcetti.

Oltar sv. Trojice, Slavina, župna cerkev.

foto: Arhiv Matej Klemenčič.

Menza in tabernakelj, Slavina, župna cerkev.

foto: Tomaž Penko.

 

Marijino kronanje, Slavina župna cerkev, oltar prenešen iz sv. Trojice.

foto: Tomaž Penko.

Putta, Slavina, oltar, župna cerkev.

foto: Arhiv Matej Klemenčič.

S. Anton Padovanski, Gradec na Pivki, podružnična cerkev, veliki oltar.

foto: Arhiv Matej Klemenčič.

Slavolok in veliki oltar, Gradec na Pivki, podružnična cerkev.

foto: Arhiv Matej Klemenčič.

Veliki oltar, Gradec na Pivki, podružnična cerkev.

foto: Arhiv Matej Klemenčič.

Velika dva stranska oltarja, Matenja vas, župna cerkev sv. Janeza Krstnika.

foto: Arhiv Matej Klemenčič.

Kristusov krst, Matenja vas, župna cerkev, veliki oltar.

foto: Arhiv Matej Klemenčič.