Mladi so se imeli v sklopu projekta Poglej in ne pozabi priložnost pogovarjati s tistimi, ki so preživeli holokavst. Med tistimi, ki so opisovali svojo izkušnjo v koncentracijskih taboriščih, je bil tudi danes 89-letni Nadir Dedić iz Bosne in Hercegovine, ki živi v Zagrebu. Povedal je, da je v Jasenovcu umrlo veliko njegovih sorodnikov, ki niso bili krivi ničesar, razen tega, da so bili, kdor so bili – torej Romi. Poročilo s terena na Poljskem, kjer je radijska ekipa (ob 75. obletnici spomina na genocid Romov) obiskala Krakov in Auschwitz, je pripravila Darja Pograjc.
Poročilo s terena na Poljskem, kjer je radijska ekipa ob 75. obletnici spomina na genocid Romov obiskala Krakov in Auschwitz
Mladi so se imeli v sklopu projekta Poglej in ne pozabi priložnost pogovarjati s preživelimi. Med tistimi, ki so opisovali svojo izkušnjo v koncentracijskih taboriščih, je bil tudi danes 89-letni Nadir Dedić iz Bosne in Hercegovine, ki živi v Zagrebu. Povedal je, da je v Jasenovcu umrlo veliko njegovih sorodnikov, ki niso bili krivi ničesar, razen tega, da so bili, kdor so bili – torej Romi.
»Ko so me zajeli, sem bil star 11 let. Bilo je nečloveško – ustaši so mi tam pobili kar 34 sorodnikov, znancev. Med njimi je bila tudi moja sestra. To koncentracijsko taborišče je prostor, na katerem je umrlo ogromno ljudi, žalostno pa je, da se to v državah nekdanje Jugoslavije danes pozablja, ponekod celo zanika. Hvaležen sem, da me je iz taborišča rešil Hrvat, prijatelj družine, Enver Hatić, ki je nato zame skrbel kot za sina. Pozneje so mu, ker je bil musliman, ustaši vzeli hišo.«
»Borite se proti anticiganizmu, ki je v družbi prisoten še danes,« je poudaril. O tem problemu je govorilo veliko Romov, ki ne morejo dobiti služb, ker so Romi oz. se vsak dan srečujejo s predsodki. Kakšno je danes razpoloženje na sploh v Evropi, je med svojim govorom slikovito opisal tudi direktor muzeja Auschwitz-Birkenau, doktor Piotr Mateusz Andrzej Cywiński.
»Spomin je ključ do razumevanja preteklosti in grajenja prihodnosti. Za prihodnost pa nas lahko skrbi, saj ni normalno, da je manjšina v Evropi ustrahovana samo zato, ker je, kar je. Katera koli manjšina. To ni naša Evropa! V zadnjem letu je moja ustanova doživela veliko vulgarnih, sovražnih groženj in lažnih novic. Judovska skupnost je ena izmed najbolj ponižanih skupnosti v Evropi.«
Glavno sporočilo “Nikoli več!” se žal danes, ko v Evropi vse pogosteje poslušamo o sovražnem govoru, rasizmu in teptanju človekovih pravic, sliši samo kot medel klic, ne pa trdno zavezujoč sklep. Tudi preživeli so poudarili, da jih je današnjega stanja v Evropi strah in da mir ni samoumeven, ampak da se je zanj treba boriti.
Ostale reportaže, pogovore in javljanja s Poljske lahko slišite v oddaji Prvi na obisku.
