Z Marijo Ahačič Pollak o avgustovskem gostovanju skupine, ki je prvič nastopila, ko je Kanada priznala samostojno Slovenijo.
Po 28ih letih predanosti in ustvarjanja se Plamen pomlajuje.
Nekatere članice Vokalne skupine Plamen se na vaje vozijo 70 kilometrov. Vsak torek, že osemindvajset let.
Vokalna skupina Plamen iz Toronta raste skupaj s samostojno Slovenijo. Njihov prvi javni nastop se je namreč zgodil, ko je Kanada priznala Slovenijo. Kot je povedala njihova umetniška vodja Marija Ahačič Pollak, zbor trenutno šteje šestnajst deklet, prvotnih članic je še vedno šest, imajo pa tudi podmladek, šest deklet, starih od 19 do 23 let. Tako prepeva že tretja generacija, vse pa imajo vsaj po enem od staršev korenine v Sloveniji.
Neki zborovodja mi je rekel, da nikoli ne bi učil ženskega zbora, ker se ženske preveč rade skregajo. No, pri nas se to ni zgodilo. V 28-ih letih so vse še ostale z zborom.
Ob 25-letnici zbora so prišle na turnejo po Sloveniji, tri leta pozneje pa bodo znova predstavile svojo ustvarjalnost, in sicer s pisanim prepletom pesmi “za ljudi“, je poudarila Marija Ahačič Pollak.
Zavedamo se, da zborom tukaj ne sežemo niti do gležnja, ampak mi nismo zbor za tekmovanja, smo zbor za ljudi.
Vokalna skupina s ponosom prepeva slovenske pesmi, v svoj koncertni spored pa z veseljem uvrščajo tudi kanadske ljudske pesmi, duhovno glasbo, sodobne popularne pesmi, ki jih pojejo v različnih jezikih, premierno pa bodo tokrat predstavile tudi pesem, ki jo je posebej za vokalno skupino Plamen napisal Vilko Ovsenik.
