Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Nikolaj Hoffman, Ciril Jekovec, France Brenk

NIKOLAJ  HOFFMAN  je bil po poklicu sicer nožar, izdeloval pa je tudi kirurške instrumente. Hkrati se je zanimal za književnost in pisal nemške in slovenske pesmi ter leta 1868 izdal satirično enodejanko »Maskenball«. Ukvarjal se je še z naravoslovjem, predvsem z jamsko favno. Politično je podpiral revolucionarne ideje iz leta 1848 in deloval med ljubljanskimi obrtniškimi demokrati. Nikolaj Hoffman se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Ljubljani.

—–

Strojnik, društveni delavec in publicist  CIRIL  JEKOVEC  je v Pragi diplomiral iz strojništva in zemljemerstva. Leta 1914 je odšel v Argentino in pri vojaškem geografskem inštitutu prevzel nadzor nad trasami železnic v provinci Santa Fé. Ko so jugoslovanski priseljenci leta 1915 ustanovili organizacijo »Jugoslovanska narodna odbrana«, je postal njen član in na območju svojega delovanja ustanovil več odsekov. Pozneje je v Buenos Airesu prevzel vodstvo »Centra Jadran za Južni Atlantik«, ki je usklajeval domoljubno delo v Argentini, Braziliji in Urugvaju. Urejal je glasilo »Jadran« in vanj pisal v slovenščini, hrvaščini in španščini.

Po ustanovitvi jugoslovanskega generalnega konzulata je v letih od 1922 do 1925 vodil njegovo pisarno ter ustanovil časopis »Gospodarstvo«, ki je izhajal v slovenščini, hrvaščini in češčini. Načeloval je oddelku za patente in bil soustanovitelj podjetja za načrtovanje železobetonskih objektov. Po drugi svetovni vojni je v tedniku »Nova domovina« urejal stalni rubriki »Argentinske vesti« in »Pod lipo«. Ciril Jekovec se je rodil na današnji dan leta 1881 v Ljubnem.

—–

Spomenik pesniku Francetu Prešernu so v Ljubljani slovesno odkrili na današnji dan leta 1905. Izdelal ga je akademski kipar Ivan plemeniti Zajec. Akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel  ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in o tem, kje naj bi spomenik stal. Za izbiro tega kraja je bil odgovoren ugledni arhitekt  Maks Fabiani.

Po odkritju spomenika pa je zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo  sprožil polemiko ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, na drugi strani pa tudi kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti. Toda kljub vsemu spomenik Francetu Prešernu še danes  stoji na kraju, ki ga je izbral avtor podstavka Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 114-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage, z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.

—–

Na današnji dan leta  1912 se je v Ljubljani rodil dramatik, pisatelj, filmski zgodovinar in publicist FRANCE  BRENK. V Ljubljani je končal učiteljišče in pedagogiko na filozofski fakulteti, v Pragi pa je leto dni študiral eksperimentalno  psihologijo.  Med  drugo  svetovno  vojno  je  bil v internaciji, nato  v partizanih, pozneje se je posvetil predvsem filmu. Bil je dolgoletni profesor filmske zgodovine na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Pred vojno je napisal enajst dram, le dve pa sta izšli v knjigi. Po letu 1945 je publicist in filmski zgodovinar France Brenk ob več delih s filmskega področja izdal tudi dve knjigi leposlovne proze.

Pavle Jakopič