Ob mednarodnem dnevu mladih smo govorili o največjih izzivih, s katerimi se soočajo tisti, stari med 15 in 29. let. Zadnja raziskava o življenjskih stilih in vrednotah mladih je pokazala, da mladi bolj kot pred leti živijo v primežu individualizacije in stresa.

Na mednarodni dan mladih smo pogledali, kaj kažejo rezultati obširne raziskave Slovenska mladina 2018/2019

Mladi v Sloveniji so nekoliko bolj kot starejše generacije zadovoljni z življenjem – svoje zadovoljstvo so po podatkih Statističnega urada RS ocenili z 8, preostala populacija z oceno 7,3. Polovica od 309 tisoč mladih med 15. in 29. letom starosti je vpetih v izobraževalne procese, lani je bilo 161 tisoč zaposlenih, od tega 54 odstotkov za nedoločen čas. Med mladimi je bilo tudi 16.000 brezposelnih; stopnja brezposelnosti je bila devetodstotna in je bila za skoraj štiri odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti. To je nekaj statističnih podatkov, ki smo jih lahko prebrali ob današnjem mednarodnem dnevu mladih, ki ga na pobudo Organizacije Združenih narodov zaznamujemo od leta 2000 naprej.

A nekatere druge raziskave kažejo bolj kompleksno sliko in opozarjajo tudi na to, da pri mladih težava ni le to, ali imajo zaposlitev ali ne, temveč tudi to, kakšno zaposlitev imajo. Najnovejša obširna raziskava Slovenska mladina 2018/2019, ki jo je opravila skupina raziskovalcev Centra za raziskovanje postsocialističnih družb Univerze v Mariboru, opozarja na to, da ima redno zaposlitev le 38 odstotkov vprašanih mladih, ta številka pa je enaka kot v času krize in se torej položaj mladih ni izboljšal. Dr. Miran Lavrič, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru:

“V naši raziskavi navajamo podatke Evrostata, po katerih je Slovenija daleč nad evropskim povprečjem. In to predvsem pri mladih. Slovenija je ena izmed tistih držav, v katerih se breme fleksibilizacije trga dela zelo nadsorazmerno vali prav na pleča mladih. Smo torej na vrhu stopnje prekarnosti mladih in razlike med stopnjo prekarnosti mladih in prekarnosti starejših.” 

Prekarnost in individualizacija, ki so jo zaznali v raziskavi, povzročata tudi občutek stresa, ki ga doživljajo mladi. Vodja raziskave dr. Andrej Naterer s FF Univerze v Mariboru:

“Stres je tema, ki prežema vsa področja, ki smo jih obravnavali, je metatema, ki daje pomembno dimenzijo pri razumevanju drugih vidikov – izobraževanja, zaposlovanja, izbire partnerja, načrtovanja družine, pri čemer smo povsod zaznali povečanje stresa.” 

Špela Šebenik