Aktualno

Leto dni po zrušitvi viadukta Morandi v Genovi še brez epiloga

Genovčani zahtevajo identifikacijo odgovornih in sanacijo škode

viadukt genova
epa06948840 A large section of the Morandi viaduct upon which the A10 motorway runs collapsed in Genoa, Italy, 14 August 2018. Both sides of the highway fell. Around 10 vehicles are involved in the collapse, rescue sources said Tuesday. The viaduct gave way amid torrential rain. The viaduct runs over shopping centres, factories, some homes, the Genoa-Milan railway line and the Polcevera river. EPA-EFE/LUCA ZENNARO
foto: EPA/rtvslo.si

Jutri bo minilo eno leto od zrušitve avtocestnega viadukta Morandi v Genovi. Štirinajstega avgusta lani se je sredi dopoldanske nevihte z njega nenadoma utrgalo 250 metrov visečega cestišča z nosilnim stebrom vred ter zgrmelo v dolino predmestnega hudournika Polcevera in na vzporedni ulici industrijske cone ob delavskih blokih. V nesreči je umrlo 43 ljudi, po večini voznikov, ki so zgrmeli v globino skupaj z ostanki viadukta. Dneve, ki so sledili, je v Genovi preživel tudi naš dopisnik Janko Petrovec, ki je o nesreči in njenih posledicah obširno poročal. 

Vest o nesreči v Genovi, ki se je zgodila ob 11.36, sem prestregel četrt ure pozneje. Takrat sem poklical v naša uredništva in prosil za minuto in pol v večernih oddajah. S televizije so mi uro pozneje potrdili, da me planirajo v večerne oddaje, ampak ne iz Rima, temveč iz Genove. In tako sem spakiral, sedel na prvo letalo in okoli pol šestih popoldne pristal v Genovi, nad katero je vladala tišina, da bi jo lahko rezal z nožem. 

Minilo je leto dni. Triinštirideset žrtev je pokopanih, 566 ljudi je ostalo brez svojih nekdanjih stanovanj. Še vedno ni povsem jasno, kdo je kriv za nesrečo, se pa preiskovalci približujejo temu odgovoru. Doslej so uvedli preiskavo proti triinsedemdesetim posameznikom in proti upravljavcu večine italijanskih plačljivih avtocest, podjetju Autostrade per l’Italia, ki ga prek koncerna Atlantia nadzira družina Benetton. Prvega avgusta so preiskovalci s prstom pokazali na neustrezno vzdrževanje nosilnih kablov, oblečenih v beton. Devetnajst odstotkov jeklenih kablov naj bi bilo do konca razjedenih, 22 odstotkov pa vsaj do tri četrt, beton, v katerega so bili oblečeni, pa naj bi bil po večini povsem razpokan.

Več informacij lahko slišite v pogovoru z našim dopisnikom Jankom Petrovcem.