Nedeljsko jutro na Prvem

Preživetje v naravi ali zakaj ni vsak, ki zna ujeti ribo, že Indiana Jones

Brez hrane lahko preživimo 3 tedne, brez vode 3 dni, brez bivaka 3 ure, brez zraka 3 minute

fire-1839797_640
foto: Pexels

Izgubljeni smo v divjini. Le z enim jabolkom in koščkom kruha, vode nam je zmanjkalo že pred nekaj urami, večeri se, temperatura se spušča. Mobilnega signala ni, baterija na telefonu je tako ali tako že ugasnila. Kaj storiti? Kje najti zavetje? Kje najti vodo? Kaj če nas ob tem popade še strah pred zvermi?

Vprašanje, na katerega bi znali odgovoriti bržkone vsi, ki so služili vojaščino, morda bolj izkušeni taborniki in pa seveda inštruktorji preživetja v naravi. Laris Žurga, predsednik društva ljubiteljev narave in športa Medo, je eden izmed njih in svoje znanje že vrsto let deli med mlade in starejše. Tečaji so, kot pravi, dobro obiskani. Laris to pripisuje želji po odmiku od stresa in urbanega življenja:

»Zelo podpiramo to, da so otroci med našimi tabori brez telefonov. Nekateri imajo s tem težave, drugi ne. Jih skušamo animirati, da teh stvari ne pogrešajo. Gozd je ena največjih igralnic na svetu. Brez predpripravljenih pripomočkov je mogoče izvesti mnogo iger, ki so povezane z našimi čutili. Skušamo spodbuditi udeležence, da se zbudimo, da vklopimo čutila.«

Četudi se zdi, da je to znanje, ki nam danes ne pride več prav, je vendar naivno misliti, da se ne bomo nikoli več znašli v situaciji, ko ga bomo potrebovali. Avto lahko kaj hitro obtiči sredi ničesar, poškodujemo se daleč stran od prve vasi, stranpoti nas med hojo v gore ali med nabiranjem gob lahko kaj hitro zavedejo.

Za ogenj potrebujemo gorivo, toploto in kisik. Če eden od elementov manjka, lahko na ogenj pozabimo, poudarja Laris Žurga, in prida nekaj možnosti za pripravo ognja v naravi:

»Netivo mora biti tanjše od šivanke za šivanje. To je lahko kos vate ali brezovo lubje, ki je krasen začetniški material. Je namreč polno eteričnih olj. Dobro gori, je odporno proti vetru, tudi bakle je mogoče narediti iz brezovega lubja. Odlična je tudi smrekova smola, ki jo najdemo skoraj povsod. Zelo močno gori in ne ugasne, tudi če dežuje. Res enkraten priopomoček. Zelo primeren je tudi bor. Mesta, kjer veje borovca preidejo v deblo, so običajno polna smole.«

Neprijetna je misel tudi na žejo in lakoto, ki lahko spremljata izkušnjo preživetja v naravi. Sploh če nimamo dovolj vedenja in znanja, kje in kako hrano in vodo iskati. Ali bi bilo nemara nespametno podleči lakoti in nemoči v okolju, ki se na prvi pogled zdi nečimrno in neprijazno, po drugi pa ponuja prav vse, kar potrebujemo?

»Če ne bomo izbirčni, ne bomo umrli. Bukev, lipa, breza in hrast – od vseh teh dreves lahko jemo liste in plodove. Pri žiru je treba vedeti, da je surov strupen in da ga je treba prepražiti. Tudi maščobo lahko iztisnemo iz praženega žira. Listi in cvetovi lipe so odlični za čaj. Iz brezovega socvetja in iz obdebelne skorje lahko naredimo moko. Za vezivo vzamemo orlovo praprot. Njene korenine namočimo v vodo, ki so polne škroba. Tu je še krompirjevka, gobe, jagode, robide, regrat, trobentice, zajčja detelja… Od žuželk so odlične kobilice, surove ali na ražnjiču, lahko tudi ocvrte.«

Vodo zelo enostavno dobimo tako, da si zjutraj ali zvečer okrog nog navežemo bombažno majico, stečemo par metrov po travi in se rosa ujame na majico, ki si jo nato ožamemo v usta ali v neko posodo, z nasveti nadaljuje Laris Žurga in dodaja:

»Tretiramo lahko tudi urin ali morsko vodo. Damo jo v posodo in zakurimo, na vrh posode poveznemo bombaž, ki ujame paro, kar je čista voda. To povsem mirno lahko pijemo. Pijemo lahko tudi brezov sok. V deblo naredimo luknjico, vanjo zapičimo slamico ali manjšo paličico in po njej bo stekel sok.«

Če vas je ideja o tem, da bi se preizkusili v boju in hkrati tudi v sodelovanju z naravo, premamila, počnite to varno, v družbi nekoga, ki naravo dobro pozna, pozna nje pasti in darove. Ker če namreč še vedno zamenjujete čemaž z jesenskim podleskom, ali ne ločite povsem jesenskega gobana od golobice, potem je brez dvoma prav, da se najprej udeležite tečaja, preden se sami podate pod milo nebo.