Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Zgodnja danica, Radio Ljubljana, začetek druge svetovne vojne

V petdesetih letih 19. stoletja je katoliški cerkveni tednik »Zgodnja danica« sprožil dobrodelno akcijo za odkup črnskih otrok in tako jih je kar nekaj prišlo tudi v naše kraje. Za petdeset goldinarjev je bilo mogoče kupiti svojega »kerščenčika« in mu dati poljubno, lahko tudi kar svoje ime. V prvi septembrski številki »Zgodnje danice« je leta 1854 pisalo, da je v Ljubljani moč srečati zamorčke z dokaj čudnimi imeni, na primer Stanislav Kostka Ljubljanski, Luka Kranjski, Alojz Latinski, Maksimilijan Celjski, pa celo Pavel Čermelabram (pač po gospodih Čermelu in Abramu, ki sta zamorčka kupila skupaj).

Svojega črnega krščenčka si je privoščil tudi gimnazijski razred Josipa Stritarja in prav Stritar – kot razredni prvak – mu je izbral »lepo in imenitno, četudi ne prav zamorsko ime – Jožef Slovenski«. Sicer pa je prvega zamorčka  v Ljubljano pripeljal misijonar Luka Jeran. Na Slovenskem naj bi se izšolal in se kot katoliški misijonar vrnil v Afriko. Dvajset let pozneje je v »Slovenskem narodu« pisalo, da se Janez Jeran Kranjski, kot so črnčka krstili, potepa po Kranjskem ter da noče več slišati ne za gospoda Luko Jerana, ne za misijonarjenje v Afriki.

—–

Februarja leta 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko.

Radio Ljubljana je začel poskusno oddajati na današnji dan leta 1928 dopoldne s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne istega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je  Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.

Po pogodbi je morala Prosvetna zveza vsak dan oddajati najmanj dve uri in pol, vsaj ena ura pa je morala biti posvečena dobri živi glasbi in ne posnetkom z gramofonskih plošč. Že od začetka je postaja oddajala več, kot je bilo dogovorjeno, saj se je  program začel že opoldne in je trajal do polnoči. Uradno slovesno odprtje Radia Ljubljana je bilo  28. oktobra leta 1928; na ta dan je bila namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1939 so nemške čete prestopile poljsko mejo. Nacisti so sicer tik pred tem uprizorili in nato Poljakom pripisali “provokacijo”, ki naj bi bila vzrok za napad, toda nemške čete, ki so se že nekaj časa kopičile ob meji, so bile jasen dokaz o Hitlerjevih namerah. Zahrbtni napad nemške vojske na Poljsko pred 80- imi leti brez vojne napovedi – imenovan »Operacija Weiss« – je bil začetek druge svetovne vojne.

Pavle Jakopič