Aktualno

Žrtve o zlorabi težko spregovorijo, če pa že, mine več let, celo desetletij

Predlog za spremembo kazenskega zakonika proti zastaranju pregona spolnih zlorab

zloraba-otrok-spolno-nasilje
foto: pixbay/rubberduck1951

Vedno več odraslih, ki so bili v otroštvu žrtve spolne zlorabe, išče pomoč, ker želijo prepoznati vzroke za težave v svojem življenju in jih tudi razrešiti. Posledice spolne zlorabe se kažejo v različnih oblikah, kot so na primer težave v partnerskem odnosu, poškodbeno vedenje, zloraba alkohola in drog. Žrtvam pomagajo združenja in civilne iniciative, na katere se lahko obrnejo. Te pa opažajo, da je zastaranje pomanjkljivost pri pregonu storilcev spolnih zlorab. Stranka Nova Slovenija je nedavno vložila predlog sprememb kazenskega zakonika.

Razlog je ničelna toleranca do tovrstnih dejanj, saj se je pokazalo, da večina žrtev o svoji izkušnji spregovori po več letih, pravni okvir pa je za take primere neustrezen. Pričakujejo podporo pri tem predlogu.

Nevladna organizacija Unicef je v lanskem letu sprožila kampanjo, v kateri je javno spregovorila 24-letna Amadea Ris, žrtev spolne zlorabe v otroštvu. V njej je nastopila, ker je v tistem trenutku čutila, da je tako prav, a so bili med kampanjo njeni  občutki mešani. Da žrtev, ko spregovori, čuti olajšanje, je bolj mit kot resnica, saj se morajo takrat žrtve vrniti v čas doživljanja zlorabe.

Predsednica Združenja proti spolnim zlorabam, Katja Bašič, podpira predlog Nove Slovenije, saj se je v njeni dolgoletni praksi izkazalo, da se večina žrtev obrne po pomoč takrat, ko je kaznivo dejanje že zastarano. Velika pomanjkljivost pri preganjanju storilcev je po njenem mnenju tudi neustrezno presojanje odgovornih, ali je šlo za spolni napad.