Aktualno

“Življenje novinarja v Turčiji je naporno”

Jutranji pogovor z dopisnico Karmen Švegl

syria-1034467_1920
foto: ErikaWittlieb

V Turčiji je po treh letih od spodletelega vojaškega udara vse v znamenju “protiudara”. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je po juliju 2016 zaostril nadzor nad državljani. V državi so potekale t. i. čistke, veliko ljudi je končalo v zaporih. Nihče sicer točno ne ve, kot poroča naša dopisnica Karmen Švegl, koliko ljudi je bilo zaprtih, koliko izpuščenih in kdo ostaja za rešetkami. Procesi na sodiščih trajajo včasih zelo dolgo, spet drugič so ljudje po dve leti v zaporu in v tem času proti njim ni sprožen noben postopek.

Potem jih nenadoma izpustijo in povejo, da je vse v redu. Nihče se jim zato ne opraviči, nihče ne plača nobene odškodnine. Ljudje so samo srečni, da so prišli iz zapora.

Z zaostritvijo nadzora oblasti pa so se v zadnjih letih začela tudi prisluškovanja telefonskim pogovorom in Karmen Švegl je to izkusila na lastni koži:

Ko se pogovarjaš s kom, slišiš, da prisluškujejo oziroma se ti včasih posnetek pogovora še enkrat odvrti. In o tem poroča veliko ljudi.

Potem ko je na županskih volitvah Erdoganova stranka izgubila stolček v Carigradu, v največjem in najbogatejšem mestu, kjer se zbere največ davkov, je v družbi prisoten strah, da se bo svoboda govora in medijev še bolj zaostrila.

“Življenje novinarja v Turčiji je po vojaškem udaru bistveno bolj naporno.”

Novinarji na ulici, tudi če sprašujejo povsem navadne stvari, težko dobijo izjave. Ljudje se medijem izogibajo, se ne želijo izpostavljati. V Turčiji je bilo pred udarom enostavno dobiti določene akreditacije, zdaj pa je to precej bolj zapleteno.