Brez varčevanja ne gre. Če si ga seveda lahko privoščimo. In če znamo pravilno varčevati, pa ne le z denarjem. Za nasvete, kako pravilno in smiselno varčevati, se obračamo k strokovnjakom za različna področja. Zanima pa nas tudi, kako varčujete vi, spoštovani poslušalci. Doma v službi, kjerkoli. Vaše varčevalne navade nam zaupajte na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali nam pišite na naslov Radio Slovenija, Prvi program, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana s pripisom Varčujmo s Prvim. Odgovore boste slišali v oddaji vsak ponedeljek ob 7.40 na Prvem.

O vsebini javnega poziva 73SUB-sNESOB19 in izvajanju več ukrepov hkrati iz poziva 74SUB-OB19

Nedavno smo v tej rubriki že predstavili novosti aktualnega poziva Eko sklada s kodo 74SUB-OB19. Podobno kot pri predhodnem je tudi pri tem pozivu mogoče uveljavljanje treh ali več ukrepov hkrati, kar se kaže v višji subvenciji.

“Spodbuda znaša do 30 odstotkov priznanih stroškov naložbe oz. je višja za 50 odstotkov glede na višino posameznega ukrepa. To se zagotovo precej pozna, sploh kadar gre za obširnejšo naložbo. Je pa mogoče poljubno kombinirati ukrepe, kot so toplotna izolacija strehe, zamenjava oken z lesenimi in energijsko učinkovitimi, prenova ogrevalnega sistema, toplotna izolacija fasade ali strehe,” pove sekretarka Eko sklada mag. Vesna Črnilogar.

Gre za nekoliko zahtevnejši projekt, kot če izvajamo le posamezne ukrepe. Še veliko zahtevnejši pa je ukrep celovite obnove, ki je tokrat predmet svojega razpisa s kodo 73SUB-sNESOB19. “Nepovratna spodbuda je še višja, je pa postopek precej drugačen. V tem primeru zainteresiranim svetujemo, naj se najprej oglasijo pri enem od naših energetskih svetovalcev in preverijo, ali je njihova stavba/izvedba del, ki jo načrtujejo, primerna. Obisk pri njih je brezplačen, pomagali bodo pri pripravi dokumentacije in vloge, ki jo je treba oddati pred začetkom izvajanja del,” opiše sogovornica. V primeru celovite obnove je treba prenoviti tako rekoč vse – zamenjati okna in vrata, zunanjo zaščito zidov, vgraditi obnovljive vire energije, talno gretje, centralni prezračevalni del z rekuperacijo toplote, izdelati načrt strojnih instalacij, ogrevanja, hlajenja in prezračevanja, v času izvajanja naložbe je obvezen strokovni nadzor.

Je pa spodbuda visoka – 200 ali 170 evrov na kvadratni meter neto ogrevane površine stavbe. Višja je, ko gre za leseno gradnjo oz. stavbo, ki bo pretežno izolirana z izolacijo iz naravnih materialov. Mag. Vesna Črnilogar navede primer stavbe z 200 kvadratnimi metri: “Nepovratna sredstva lahko pri taki stavbi dosežejo tudi skupno vsoto 40 tisoč evrov.”

Na Eko skladu poudarjajo še, da obravnava takšnih vlog od njih zahteva več dela, traja dalj časa, velikokrat je potrebno vmesno dopolnjevanje dokumentacije.

Andreja Gradišar