Večina slovenskih gospodinjstev – kot bomo slišali v naslednjih minutah – si lahko privošči vsaj enotedenske letne počitnice za vse člane gospodinjstva. Sprostitev, počitek in zabava. To so razumljivo glavni razlogi za odhod na dopust. Ampak pri tem brez zapravljanja ne gre. Ali ga bo veliko ali malo, pa je odvisno bolj ali manj od nas samih.
Kako ravnati, da se domov ne bomo vrnili z luknjo v žepu?
Sprostitev, počitek in zabava. To so razumljivo glavni razlogi za odhod na dopust. Enotedenske letne počitnice za vse člane gospodinjstva si je lahko v lanskem letu privoščilo 73 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji. To je največ od leta 2005, odkar na Statističnem uradu Republike Slovenije merijo ta podatek. Glavni cilj potovanj je, kot je povedal Martin Bajželj, še vedno Hrvaška, ki predstavlja 61 odstotkov vseh zasebnih potovanj Slovencev v tujino.
“Povprečni dnevni izdatki slovenskih turistov so v letu 2018 znašali 50 evrov.”
Na dopustu velja, da postanemo bolj zapravljivi kot sicer. Večina med počitnicami posvoji življenjski slog, kakršnega si dejansko ne more privoščiti. V ozadju zapravljanja, ki sicer morda ni značilno za nas, je veliko nezavednih vzgibov, vsem pa je skupno načelo »zdaj ali nikoli«.
“Pretirano dopustniško zapravljanje ni redkost,” je povedala finančna svetovalka Ana Vezovišek, zato predlaga, da si že pred odhodom postavimo mejo, koliko lahko zapravimo.
“Da bi rekli: “Aha, sto evrov imamo na dan za bivanje, hrano in tako naprej.” In se tega skušamo držati. Če pa en dan nekaj prekoračimo, vemo, da bomo morali v naslednjih dneh zapraviti manj. Ker sicer nas lahko po nepotrebnem odnese.”
